Tek je bil zame drugačen že zato, ker sem šla prvič na tek brez Bogdana in tudi zato, ker sem v Grosuplje šla po zmago. Vedela sem, da je na štartu Natalija, ki je letos v precej dobri formi.
Tokrat sem si morala vse pripraviti sama, ponavadi to naredi Bogdan jaz pa vzamem samo tisto, kar dam na rit.
Ker sem šla zjutraj še v službo sem pakirala že v četrtek in cel petek sem bila v skrbeh ali imam s sabo vse. Hahah, ko sem se v službi preoblekla v tekaška oblačila, sem ugotovila, da imam s sabo zelene CEP-ke in sicer dve desni; ena moja, druga Bogdanova

. Štala!!! Na hitro sem namazala stopala z Gehwolom in obula CEPke. Občutek je bil o.k., zato sem to popolnoma odklopila.
Pripeljala sem se v Grosuplje in kar 15 minut iskala štart

, končno mi uspe, se parkiram, pripravim in že smo stali na štartu

.Začetek je bil v umirjenem tempu in nekaj krogov sem odtekla z Laufarjem, ki mi je vmes nekam pobegnil, potem sem klepetala še z ostalimi sotekači in kmalu se mi je pridružil Zdravko, ki je z mano ostal kar celo noč

, del noči proti jutru se nama je pridružil še Štefan in skupaj smo krožili do 100-tke. Ker tek ni bil več "tek" smo si privoščili še kavo in nekaj pojedli, potem pa si je Zdravko zaželel še malo plesa

in oddrvel še na prijateljevo poroko.
S Štefanom pa sva se odločila, da bova še malo krožila

in sva. Do 75 kroga je kar letelo, potem pa sem očitno spraznila vse rezerve in treba je bilo vzet malo daljšo pavzo s katero sem zaj........nadaljevanje tekaškega kroženja, saj se nikakor več nisem spravila v tekaški pogon. No, roko na srce bilo nas je, kar precaj takšnih. Vedela sem, da je prednost že tako velika, da me Natalija ne more več ujeti, zato se nisem sekirala. In potem sva skupaj z njo "odcapljali " v pohodniško kroženje, skupina je bila kmalu precej velika in smo se na progi prav zabavali. Fantje so bili prav zanimive boje za mesta v kategorijih, zato se je vsake toliko časa komu odpulilo in je šibal kot nor

. Vmes smo tudi malo počivali in kar naenkrat je bila ura 5 popoldan jaz sem imela pa za sabo 87 krogov. Nekako sem želela priti do okrogle številke, ampak s hojo sem vedela, da nimam dovolj časa. Avi mi je ponudil družbo za zadnje tri kroge, ampak bilo je potrebno teč

. Že nekaj časa se mi je oglašalo desno koleno in res nisem vedela ali sem po 23 urah sploh še sposobna teč. In sva poskusila

na začetku ni bilo najbolj prijetno, ker so me noge bolele kot

,ampak kmalu sem se na bolečino navadila in je nisem več čutila, zato sva šibala kot nora

in zadnje tri kroge zaključila pol ure prej kot sem imela v planu s hojo

. V cilju sem bila presrečna, saj sem s šesto metri manj kot 150 km presegla svoje cilje in prepričljivo zmagala. Vesela sem, da mi je uspelo, saj zaradi spleta okoliščin po Trans Slo še nisem začela s pravimi treningi. Le tu in tam kakšni intervali......
Sedaj je na vrsti dobra regeneracija, čeprav so CEPKE opravile svojo nalogo ODLIČNO, potema pa garaštvo za Logarsko

.
Posebej hvala Zdravku, ki je z mano "preživel" črno noč, Štefanu in Aviju, ki mi je pomagal priti do 90-tega kroga. Posebna zahvala gre tudi sodelavcem, iz Zavarovalnice Triglav, ki so prišli navijat. Bilo je lepo, ker se ni nikomur preveč mudilo in smo lahko skupaj preživeli "zabavne" urice kroženja med hojo in tekom.
Čestitke vsem skupaj in vsakemu posebej za svoje osebne zmage in rekorde ter seveda hitro in dobro regeneracijo.
Aja, da ne pozabim, tokrat sem popolnoma brez muskifibra

, če samo pomislim, kako sesuta sem bila po Formaratonu

.