Zadnje novičke

[Iggy77]

Še nekajfotk iz viteške zakladnice

[klavdija]

Pozdravljeni,

evo pa še poročilo z durnika - http://picasaweb.google.si/102908864949 ... odobljeno#

lp

Klavdija

[tadejk]

Večer!

Še ena galerija slik. Zdaj smo pa že malo tečni. Saj nas je več fotografiralo kot pa teklo

http://picasaweb.google.si/106292138984824197876/2010GM4O#

Za večjo resolucijo se prosim javite!

Tadej

[vencelj]

Pohvala tudi vsem fotografom, ste se res potrudili!

LP, vencelj

[zz topka]

Milijonkrat hvala vsem fotografom.
Si bom naredila iz vsega skupaj en prekrasen album ...

[avsefra]

Ko sem se v noči od petka na soboto vzpenjal po cesti od Podbrda proti Petrovemu Brdu, sem zaskrbljeno opazoval temne oblake, iz katerih so bliski z zamolklim grmenjem osvetljevali okoliške gore. Le na redkih mestih se je nebo toliko odprlo, da se je pokazala kakšna zvezda. Močno sem dvomil, da tek bo, če pa bo, nisem računal,da bom dosegel kakšen vrh. Na Petrovo Brdo sem prišel pet minut čez polnoč. Ležišče me je čakalo, kot sem se bil dogovoril. Zjutraj me je presenetilo sonce. Nikoli si ne bi mislil, da bom po samotni polnočni hoji po dnu grape naslednji dan večinoma v soncu in stalno v prijetni družbi prehodil vso pot po vrhovih, sicer počasneje kot drugi, a vendar še v okviru časovne meje. V raztresenosti pred startom nisem našel že prevzete ovojnice s startno številko in čipom (po teku sem ugotovil, da je bila v nahrbtniku). Oskrbnik koče me je napotil na g. Jožkota, za katerega sem kasneje ugotovil, da je glavni organizator, ta pa na go. Nežko na prijavni službi, kjer so v zadnjih desetih minutah vse uredili. Ker sem bil celo pot "zadnja straža" (ali, kot pravijo v žargonu, "metla"), bi se želel posebej zahvaliti gorskima reševalcema g. Tomažu, ki nas je spremljal od starta do Hude južine, in g. Viktorju, ki nas je spremljal od Hude južine do cilja. Organizacija prireditve je bila vrhunsko dovršena, vsi ljudje zelo prijazni in pripravljeni pomagati. Zato čestitke in zahvala organizatorjem in njihovim sodelavcem.

[Radolca]

Čestitke vsem

V cilju ste bili videti sveže kakor jutranje rožice

Ni kaj bravo, bravo in še enkrat bravo

[daša]

Jožko in ekipa
Po sobotni tekmi mi je jasno, zakaj je GM4O postal kultna tekma, kjer se vse meri v presežnikih. Očitno ima Jožko "zveze" tudi pri tistih zgoraj, saj je bilo tudi vreme idealno za to težko in dolgo tekmo.
Udeležba na ogledni turi pred 14 dnevi je bila vsaj zame zadetek v polno, saj smo se spoznali z progo, Jožko pa nam je posredoval še "insiderske" infromacije, kje je treba pritisniti, kje se malo prišparati in kje spustiti na polno . Največji čar tekme, poleg enkratne narave, so bili zame prijazni domačini na okrepčevalnicah, saj so prav vsakemu namenili spodbudno besedo, okrepčevalnice pa so bile založene prav z vsem, kar smo potrebovali. Na vzponu na Durnik smo naleteli še na dobrovoljnega gorskega reševalca, ki je mene in še tri sotrpine "priganjal" navkreber, nam z humornimi pripombami dvigal moralo in kot bi mignil smo bili pri harmonikašu, ki je čakal na koncu prvega dela vzpona. No, če se mi ne bi mudilo naprej, bi se kar malo zavrtela njim .
Na cilju pa enkratni občutek, da smo spet premaknili meje svojih zmogljivosti in nagrada - sadna kupa s smetano .
S svojim časom 5:49:01 sem super zadovoljna , tekmo preživela brez žuljev, bolečin in ostalih tegob in komaj čakam drugo leto na ponovitev.

[Loni]

klavdija, ti si bila torej tista, ki je je prav fletno pripomnila, da zdaj pa par metrov ravnine, pa še en breg, pa še en breg, pa spet malo ravnine, pa še en konkreten breg . Nič, prav fajn te je bilo videti gor v tisti strmini

[Pingo]

Pa nam je s5 uspelo

Ko sem po tekmi vprašal Jožkota,koga pozna tam zgoraj,da se je premislil z vremensko napovedjo in nam namenil tako lep dan,se je malce hudomušno nasmehnil in rekel " Veš Bojan danes pa je bil pri nas papež"..malo pomislim??? in že sem bil v Znojilah kjer sem v terencu,ki je potrpežljivo čakal,da so se tekači zvrstili mimo njega,opazil tudi njega.
Torej sta bila tisti dan na terenu dva očeta dveh tekov,ki sta poznala prepoznavna daleč naokoli.
Jožko--GM4O
Papež--Tek na Grintavec

Jahh takih dveh močnih osebnosti se je pa še vreme ustrašilo in vsa pozitivna energija,ki je prežemala tekače in bila prisotna na vseh okrepčevalnicah je letos zopet zasijala v vsej svoji moči in lepoti Dežja čez noč je bilo ravno toliko,da so bili že tako lepi razgledi še lepi in tudi temepratura za tekmo je bila perfektna.
Takoj po štartu sem moral vse spustiti predse,da se nismo preveč drenal,vendar je počasi tudi meni zlaufalo.Do sedla Suha je bilo tako ogromno prekrasnih razgledov v strmine ki se valijo proti Baški Grapi.Srečal sem tudi pojočo deklico,ki je dejala da moraš tako hiteti,da lahko še kakšno pesmico odpoješ.V kuloarju pod sedlom Suha je bilo prav lepo videti tekače,ki so formirali jaro kačo in strumno premagovali zadnje višince pred dolgim in napornim spustom.Po prihodu v Kal je tam že en tekač plesal za Primorske novice,malce smo še podebatirali z domačini,zavriskali in jo odbrzeli naprej proti Znojilam.
Tokrat je ta odsek minil hitroo,kajti vseskozi smo malce čebljali in...seveda smo tekli tudi V Znojilah nas je tako pričakal tudi sonček in končno bi lahko rekel prijetno normalna temperature za tisti kraj.Seveda pa smo se tudi ozrli na Porezen,katerega vrh je bil zavit v meglico,po vsej dolžini vzpona pa je bila senca mogočnega sivega oblaka nad njim.Od Znojil naprej smo mace manj čebljali in pohiteli do HudeJužne na dobro juhco...aja dve,za vsako nogo po eno
Na betonskem klancu za HudoJužno,ko malce upade morala pa nas je vzpodbujal Firbec--Marjan--the fotoman,ki nam je predvajal vuvuzele in...seveda pred fotkičem postane korak bolj strumen,nasmešek je na obrazu samo kaj,ko vemo kaj nas čaka za zadnjo hišo.Tokrat je strmina bila bolj položna kot prejšnja leta in tudi Durnik ni več bavbav,ampak so ga domačini malce poškropili,da se ni tako prašilo kot prejšnji teden.Na vrhu Durnika pa seveda harmonika,ki se jo sliši že dosti nižje in korak postane zopet bolj vesel.Jezerjan Šenk me pogleda in strokovno oko ugotovi,da ne dajem vsega od sebe,da sem še dovolj frišen in da bom z lahkoto še koga prehitel med drugim so tam ponujali masažo,okrepčilne napitke,lahko bi se zatekel na pogovor s psihologom,plesne vaje če sem pri volji,skratka ne moreš verjeti koliko dobre volje
Večno pot na Porezen ne bi omenjal,ker se šlo kot po maslu....no malce bolj lepljivo je bilo tokrat pa vendar super,kajti pogled na tisti THE WC,je bil pravi balzam.Na brzake sem s požirkom kozla splaknil vse cukraste občutke po ustih in že sem šibal navzdol v upanju,da bo dež počakal na moj prihod v cilj.Malce pred kasarno pa zagledam pred menoj sotekača,ki se je kar zavalil v travo---WTF si mislim,kaj je too---ko sem prišel do njega prepoznam župana Železnikov-debitanta,katerega so krči prizemljili.Jah ni kaj,zagrabim ga za stopala,malce raztegujeva eno pol še drugo nogo in že je bil ponovno v pogonu....coooll.Pa je bilo še eno doživetje več na tekmi in sledil je res samo še hiter spust do cilja.V zadnjih metrih pa je še malce popršilo tako da....jah res perfect day
Po tušu pa me je čakalo še srečanje z gorskimi vilami,katerih spretne roke so pravi balzam v danem trenutku in malo je manjkalo,da nisem šel še 1x v vrsto.Resss mega dekleta in po mojem ga ni tekača,ki jim potem ni hvaležen za sprostilno masažo

Takole pa sem na koncu

Vsa ekipa,ki se je trudila in nam polepšala dan je tokrat,pod taktirko Jožkota delal kot dobro namazan stroj.Dobra generalka za naslednje leto...sedaj ko znajo nadzirati tudi vreme

PS

Valentina...pa še z moje strani vse nartabolš ....prekrasen opis dogajanja in škoda,ker smo se nekje zgrešili

[zz topka]

Hvala, Pingo, zdaj, ko sem prebirala tvoje vrstice, mi je šele štrknilo, da si bil ti tisti v rumenem, ki se mu je župan zahvalil za pomoč. Ha, ha, si imel preveč cunj na sebi, pa te že ne prepoznam.
Ja, še na nekaj sem se spomnila med današnjim vzponom na moj hribček...
- Prav poseben poklon namenjam najstarejšima udeležencema Albertu Lazarju (1937) in Jožici Rogelj (1947) in tudi vsem tistim, ki ste jima po letih blizu. Vsaka vam čast !
- Pohvalit moram tudi odlično kosilo pri Boštjanu in tako kot predlani, sva tudi letos dobila na mizo eno fejst mrzlo , čeprav sva prišla tja že skoraj na koncu.

Če slučajno te vrstice prebira tista gospa, ki mi je v Oblokah ( no, vsaj mislim, da so bile Obloke ) čestitala za vse napisano na forumu in me še škljocnila -- lepo prosim, če mi lahko piše na moj mail: valentina.cu@gmail.com in če se da, pošlje tisto fotko. Saj sem kot malo obsedena s temi fotkami, ampak en lep albumček si bom pa le naredila. Za tak dan pa že.

[Jožko]

Pozdravljeni!
Ne vem kako bi začel to moje pisanje po takem dogodku in po tolikih pohvalnih besedah, ki ste nam jih namenili že takoj po maratonu, tukaj na TF ali kako drugače. Resnično smo Vam hvaležni za vse izrečene dobre misli in za vso pozitivno energijo, ki jo prinašate v ta skrivnostni svet, naše prelepe Baške grape, ki pa postaja tudi Vaša. Kajti Vi spoštovani prijatelji ste jo ponesli v svet z vašimi dobrimi besedami z Vašo dobro voljo in z Vašim razumevanjem nas preprostih ljudi, ki želimo to lepotico ohraniti našim zanamcem v vsej svoji lepoti.
In ni je prireditve, ki bi bolj sodila v te prepadne strmine, globoke grape, gladke grebene, ki te zasvojijo z prelestnimi razgledi na ta skrivnostni svet. In ko človek gara proti vrhu Koble in ko se spomniš na Bačarje, ki so tik pod stezo kosili se ti tvoje garanje v primerjavi z njihovim zdi bore malo vredno. Takratni prebivalci so to garanje opravljali brez vprašanja;" ali se splača", garali so za preživetje. In tudi udeleženci GM4O smo jim podobni garamo brez vprašanja "ali se to splača", s to razliko, da upamo, da to peklensko tekmo preživimo za preživetje pa imamo.
In ta maraton dragi prjatli je lahko posvečen tudi našim prednikom, ki so bili bitko za preživetje v teh prelepih krajih, posvečen naj bo vsem prebivalcem teh krajev, ki tako srčno živijo s to tekmo, ker v njej vidijo ljudi, ki se ne vstrašijo garanja in prelivanja znoja v teh nam tako svetih krajih. In prav to dragi moji je čar našega maratona, garanje, preizkušanje samega sebe in dokazovanje da zmorem pa četudi s težavo. To je bil moto naših prednikov, to je Naš moto in to naj bo tudi Vaš moto.
In k tej bitki za obstoj se je priključil tudi GM4O, ki smo ga izpeljali sodeč po vaših odzivih uspešno v zadovoljstvo vseh nastopajočih. Priprave so bile že kar nekako ustaljene, vemo kaj in kako in tako smo z tistimi konkretnimi deli že kar malo odlašali. No 14 dni pred tekmo pa smo poprijeli za res. Sledili so sestanki, pogovori, dogovori in zadolžitve so padale ena za drugo in zadeva je stekla 100 na uro.
Rezultat je bil viden 19.6.2010 na Petrovem Brdu in "okolici" seveda bližnji in daljni!
S pomočjo vseh svetnikov s Papežom na čelu smo uredili še vreme in zadevo končali uspešno v zadovoljstvo Vas udeležencev in z Vašim zadovolstvom smo poplačani tudi mi!
Na progi je letos za tekače skrbelo cc 280 članov te velike družine GM4O, ne morem jih našteti vseh, lahko pa vsem izrečem besedo HVALA in to res iz srca.
Neizmerno veliko truda je vloženega v to prireditev in Vaši odzivi so garancija, da gremo naprej novim zmagam novim idejam nasproti in tako pokažemo da Baška grapa ta prelepa oaza miru v vedno bolj deročem svetu še živi in nudi vsem, ki si takih izzivov želijo užitke, ki si jih lahko prigaraš samo Sam, ne moreš si jih kupiti!
V tem duhu spoštovani udeleženci GM4O, spoštovani prebivalci naših krajev, spoštovani župani, pokrovitelji in vsi, ki nam pomagate, da ideja, ki se imenuje GM4O živi in se razvija, se Vam iskreno zahvaljujem in si takega sodelovanje želim tudi v bodoče.

[klavdija]

Ja - Loni, jaz sem bila pod vrhom durnika. Na žalost mi zdravje ni dopuščalo se spopasti z njim, ampak sem pa probala energijo uporabit za spodbujanje. Če ne drugega, sem vsaj za trenutek kakšnega odvrnila od trpljenja. Vem kako zgleda... Ja, malo sem omilila vse vzpone, ampak z dobrim namenom.
Čestitke vsem tekmovalcem in hvala za čudovit dan,

LP
Klavdija

[vanja]

Mi gre kar srh po hrbtu, ko berem vse te pohvale in zahvale! Se pridružujem vsem! GM4O je tako lepo doživetje, da se ga ne da opisati! Hvaležna sem za vse lepe razglede, za umito pokrajino, sončne žarke, prelepe potke in noro lepe hribe! Še bolj sem hvaležna za vsako besedo vzpodbude - od ljudi ob progi in na progi, na okrepčevalnicah, gorskih reševalcev, organizatorjev,... Že samo okrepčevalnice so čudežne - po številu, založenosti, prijaznosti! Od vse te pozitivne energije sem še danes ganjena!
Smo se s prijatelji pogovarjali, kakšen čudež je, da uspejo na GM4O privabiti vsako leto več tekmovalcev. 300 ljudi na tako zahtevnem teku! Bravo!
Govorila sem z mnogimi ljudmi (Zlatko, Kristi, Boris, Lonely, Daša, Zinka, Valda, Anica, Klavdij, Martin,...), ki so se prvič podali na to progo in prav vsi so bili na koncu navdušeni! OK, bilo je naporno, ampak prelepo!
S svojim rezultatom sem itak zadovoljna - moj cilj je bil, da z nasmehom pritečem v cilj, kar se je seveda zgodilo (no, na smeh mi je šlo skoraj vso pot, tudi čez Durnik ). Nad svojim časom pa sem bila dobesedno šokirana, saj sem bila prepričana, da grem mnogo počasneje kot prejšnja leta (ne nosim ure), na koncu pa sem imela skoraj enak čas kot prejšnjič! In to dobra dva meseca po operaciji, po kateri še nisem povsem okrevala.
Čestitke vsem - tekačem in organizatorjem!
LP vsem in se vidimo naslednje leto na 10.GM4O!

[PeterM]

Vse to je bilo že povedano, a dobrega ni nikoli preveč.
To je bil izjemen praznik gorskega teka in praznik nas, ki imamo radi naravo.
Tekma je bila organizirana na najvišji ravni. Vse je bilo na višini: odlično označena
proga, okrepčevalnice, navijači, ljudje, ki so pomagali tako ali drugače. Pa v cilju
sadna solata, tuš, prekrasna masaža, kosilo. In seveda družba, hitri rezultati, fotoreporterji in tudi vreme.
Kakšna generalka za svetovno prvenstvo v gorskih tekih je to bila!
In kakšna konkurenca in število tekmovalk in tekmovalcev. Čestitke vsem, ki ste se lotili
te težke, a prelepe proge. Povsem na vrh se je povzpel Matjaž - Majk, verjetno najbolj
raznovrsten vzržljivostni športnik v Sloveniji. Sledil mu je domačin Martin, ki je bil že
velikokrat čisto pod vrhom, pa Simon, ki je premagal uroka te proge in Nejc, izvrsten
turni smučar. Peti absolutno je bil Janez Kavčič, ki nastopa v kategoriji nad 50 let.
Kapo dol in hvala Janez, ker si pokazal, da so meje možnega onkraj tega, kar si
včasih predstavljamo.
Pa cela kopica deklet je odlično opravila s progo.
S svojim tekom sem bil super zadovoljen, dosegel sem svoj drugi čas doslej - 4:35:29,
tri minute hitreje sem tekel pred pravljičnimi sedmimi leti. Še mesec nazaj sem si poškodoval koleno in z udeležbo je slabo kazalo.
V zvezi s tem tekom me impresionira to, da organizatorji že tako visoke
standarde, ki si jih sami postavljajo, redno dvigujejo na še višjo raven!
Zato hvala celotni ekipi, ki se je trudila za nas.
Generalka za svetovno prvenstvo je pokazala, da bodo tisti tujci, ki se bodo drugo
leto pojavili v Baški grapi, navdušeni nad svojo odločitvijo.