Zadnje novičke

[Miroslav]

Letošnji Radenci pa so potekali malce drugače. Glede na vremensko napoved (vročina), sem vedel, da ni trenutek za nove rekorde.
Zato sva se s sinom Leonom odločila, da greva od doma v Radence s kolesi. Zjutraj ob 7:00 sva krenila od doma pri 14 stopinjah, bilo je prav prijetno hladno. Po dobri uri in pol in prevoženih 45 km sva prispela v Radence, kjer končno enkrat nisva imela problema s parkiranjem najinih "vozil".
Med tekom na polmaratonu sem enkrat spet užival, ker nisem bil obremenjen z rezultatom. Noge so bile čisto OK, vožnja s kolesi jih ni nič načela. Sonce je dobro žgalo, zato sem pridno pil na vsaki postojanki, še dobro, da so bile tako pogoste. Med tekom sem si bil hvaležen, da se nisem prijavil za cel maraton. Radenci so pač zaradi vročine nekaj posebnega. Z rezultatom 1:36 sem več kot zadovoljen.
Leon je tekel na 5,5 km, kjer je dosegel osebni rekord in odlično uvrstitev. Bravo sine!

Potem, ko sva se ohladila, spila pivo (seveda samo jaz, Leon ima 14 let), sva zajahala kolesa in se zapeljala proti domu. Po poti sva si privoščila dobre pice v Svetem Juriju ob Ščavnici in še pred nevihtami prispela domov.
Tako sva opravila dober triatlonski menjalni trening!
Vse čestitke vsem udeleženim tekačem, od najhitrejših pa do zadnjega uvrščenega. Bilo je prečudovito!

[tae]

V Radence letos nisem nameraval iti ravno zaradi predvidene vročine in posledično težkih pogojev za tek.
Na "last minute" varianto sem se vseeno premislil misleč, da sem dobro pripravljen.
Dejan.semrov, hvala za prevoz
Štartno črto prečkal po pol minute po poku pištole, kar je pomenilo 1. kilometer 4:20 (zelo počasi glede na željeni ciljni tempo 3:59).
Zato je bilo potem potrebno pospešiti (1. napaka = neenakomeren tempo).
Nekje do 14. km sem še držal tempo pod 4.
Na 15. km čas okoli 1h.
Že prej sem se ustavljal na postojankah in pil ter hodil, od tu dalje pa nisem prav nobene spustil (2. napaka = kljub vročini se ni dobro preveč ustavljati in se nacejati, ker zgubiš ritem koraka, ritem dihanja, preveč ti zapolni želodec in pavze ti postanejo všeč).
Na eni postojanki sem spil cel kozarec izotoničnega napitka, posledično me je vse do cilja bolel trebuh (3. napaka = ne pij izotoničnih napitkov, če jih nisi vajen).
V cilj sem se privlekel v zelo slabem stanju in seveda še slabšim časom.
Sprva me v rezultatih ni bilo (nič hudega ), kasneje so me očitno našli.
Bolele so me noge in stiskalo me je pri srcu.
Radenci so moja prelomnica za ukvarjanje s tekom (6 let) in sem me ne bo več.
Doma še ves dan glavobol in zelo utrujen sem lahko le še ležal.

[Radolca]

V Radence sem prišel z namenom, da bom užival v teku. In res sem
Začetni koraki so bili načrtovano počasni. Vsak kilometer sem se zaviral, da ne bom drug krog trpel. V prvem krogu sploh nisem čutil vročine. Ali pa je bilo to posledica prekomerne vročine v drugem krogu. Na kilometru 23 sem se počutil močnega in sem malo prehitro tekel. Zato sem tempo zmanjšal. V drugem krogu je bil za mene pravi odklop. Sam s sabo, s svojimi supergami, s svojimi nogami, s svojo glavo, s svojo mislijo,.... Vode sem popil veliko, še bolj bi mi pa pasalo, če bi me nekgo na kakšni postojanki z mrzlim pivom počakal. Tega sem v roke dobil že od tašče na 20-em kilometru.
Super je bil tale maraton. Tek v vročini je super test o vzdržljivosti in poznavanju delovanja tvojega sistema-telesa

Zelo sem zadovoljen s sobotnim tekom.
V Radence sem bom z veseljem vračal
Hvala vsem navijačem, ki so bili zelo glasni

[raziskovalec]

Tole je bil moj najtežji maraton do sedaj. Prvi krog sem imel težave z prebavo, ker sem očitno preveč (ta vražja zapeljivost hotelske ponudbe) zajtrkoval in vročine nisem niti preveč občutil. Končalo se je z 10 minutnim postankom na wc tik pred obratom v drugi krog v bifeju pri najboljšem sosedu.
Če ne bi bilo tam Sončke s coca-colo bi gladko zavil v box. Tako sem pa zagrizel v drugega. Težave s prebavo so izvenele, začele pa so se težave z vročino. Poleg tega sem bil prvih 5 km popolnoma sam, tudi pred seboj nisem videl nikogar. Do konca sem prehitel 11 tekačev, mene pa kasneje le eden izmed teh, tako da so ostali očitno imeli še večje probleme. Enega znanega forumovca je še bolj zdelalo od mene, da je vztrajal še naprej je bilo pravo herojstvo.
Nalival sem se s sparjenimi izotoniki in vodo (in bil hvaležen, da imamo vsaj te), 5 km pred ciljem pa sem premagal tudi strah pred žulji in se stuširal v gasilski ponudbi na progi.
Zadnih 5 km je pa kar dobro šlo. Čas scojega PB ša sem dosegel že uro pred ciljem.
Na koncu medalja (za udeležbo), iz kakšnih rok pa se zavedel šele kasneje.
Navijači v cilju (in na obratu), vsaka vam čast, carji ste bili.Hvala tudi vsem fotografom.
Naslednje leto mi menda (da ne bo kaj v zvezi z zarečenim kruhom) ne more iti slabše kot letos, tole trpljenje je treba enostavno še kdaj ponoviti.
Ko sem prišel v cilj so imeli nekateri pred sabo še 7 kilometrov. Četitke namvsem za vztrajnost, včeraj je bila tudi to zmaga (nad samim seboj).
Tisti najhitrejši člani naše druščine ste pa carji, res iskrene čestitke.

[Sončka]

Hoj,

včeraj tekla na 5,5 km: bila sem 18 od 345 žensk, pa tudi 102 od vseh 599 moških in žesnk. Tekla sem 27 min in nekaj sekund, prva ženska je tekla 21 min in nekaj sekund: in vse to brez posebnih priprav: malo tečem, malo plavam, na kolo sem šla letos samo enkrat. Poleg tega sem imela v glavi, da sem tudi letos samo navijačica in da sploh ne bom tekla (stvar navade ). Poleg tega je bilo vroče in imela sem enake težave kot Razy: zjutraj sem se preveč najedla! Če seštejem vse te faktorje proti, ki so seveda prevladovali, in faktorje za (ki jih sploh ni bilo )sem prava carica!!
Tek na 5,5 km je enkraten, ker:
- nič ne uspe začet bolet
- po koncu teka nima zaradi česa bolet
- štartaš lahko kot podivjan bik, ker se ti ni treba bat, da bi zmanjkalo energije
- pit ti ni treba, če nočeš
- hitro mine, pa vseeno si naredil nekaj za zdravje in boljšo kondicijo
- delaš na hitrosti in ne na dolžini

Bi pa še nakaj napisala vsem tistim tekačem v brk, ki so večno nezadovojlni z vrečkami in vodo in izotoniki in organizacijo na sploh: še predno je počila pištola, me je pred štartom porinila ženska, da me je kar odneslo (pa me ni malo skup in tudi nisem ena manjših), ko sem se na postaji ustavila, da bi v miru pila, je to očitno nekoga za mano zmotilo in je svojo vodo lepo zlil na moj hrbet vključno z vodo v ustih, ki jo je pljunil vame. Da ne govorim o svinjariji, ki jo tekači puščamo za sabo ...
Ampak seveda tega nekateri s "fitnes" hormoni nabiti tekači, ki jim nabijajo v glavo zaradi dnevno prevelike vsebnosti kisika, niso sposobni opaziti. Opazijo pa seveda napake drugih in ne dojamejo, da je bila tam vojska, ki je priskrbela tuše, malo morje gasilcev, ki so zapirali cesto in malo morje rešilcev, ki so skrbeli za naše zdravje in se vozili kot divji po obnemogle tekače. Torej, takšnega obnašanja nisem doživela (pa ni bilo prvič) ne na triatlonskih tekmah (kjer točno veš, kje je tvoje mesto in zaradi tega ne delaš dram) niti na plavalnih tekmah (kjer ti je povsem jasno, da si polž in da drugače sploh ne more biti in spet zaradi tega ne zganjaš vika in krika in ne točiš solz). Ampak tako to je: ljudje smo vse sorte bitja; verjetno je lažje tistim, ki vidijo samo sebe in so prepričani v svoj vsemogočni prav.
Lp, Sončka

[mazi]

Ojla,

Čestitke vsem, ki ste v tej vročini pritekli skozi cilj...

Sam sem sicer kolesaril, pa mi vročina ni nič pasala...

[spela*]

Sončka se je pa močno razjezila.

[eziga]

Prvič sem prišel na mali maraton v Radence in moram reči, da sem bil zelo razočaran nad organizatorji. Že na startu smo bili tekmovalci na različne proge premešani med seboj, da nisi vedel kam iti. Ker sem tekel nekje na sredinitekačev, vode na skoraj nobeni okrepčevalnici ni bilo moč dobiti, temveč je bilo potrebno na pol decilitra vode kar nekaj časa čakati na vsaki okrepčevalnici Zaradi velike vročine in potrebe po tekočini se je izgubilo kar veliko časa in dobre volje. Tudi ob prihodu v cilj smo v pol metra širokem prihodu le na hitro lahko zagrabili kako vodo in piškot, kasneje pa nas varnostnik ni več spustil nazaj. Skratka, tako slabe organizacije še nisem videl, drugo leto pa se verjetno ne vrnem več.

[meža stane]

Pred letom dni se je začela tekaška zgodba moje žene ,zgodbe ki ima sanjski navdih.Vsi vemo da se moraš "matrat" po uspešni redukciji mase telesa je začela teč .Ker je trmasta so ji nekateri z malo čudnimi pripombami samo še podžgali .TAko pa so prišle Radenci Trenutek željenega cilja preteči MM,res samo da gre skozi.Pa je šel 1.Brez problemov ali posledic.2.SUPER ČAS ZA PRVIČ 1.59.16 PRI 54 LETIH in 3.treje mesto v kategoriji in celo šteje za državno. Kar malo ji zavidam kajti jaz sem že nekaj let v teku pa nisem bil nikoli tako blizu .SEdaj pa počitek ki se je začel vTermah Mala Nedelja in nov cilj za dru go leto. ampa to je pa rekla da 42.km pa si ne želi ker je videla kaj to pomeni in vsa čast kateremokoli ki je odtekel.lp meža tu pa so slike https://picasaweb.google.com/home?tab=mq Tako pa je potekal tek malce je razlika v časih ker je to moj čas kot spremljevalca http://connect.garmin.com/activity/87278983

[IRA]

Dan ...

Še moje kratko poročilo.
V planu je bilo, da otečem 42km, pa sem se po pameti odločila, da po prvem krogu kar zaključim.

Res nisem ljubitelj vročine, tale v Radencih pa je res še prav posebno posebna
Skratka, res nisem našla več enega odgovora "zakaj" štartat v drugi krog.
In zanimivo, daleč od tega, da bi se počutila kot poraženka .... še prekleto zmagovalno se počutim. Po tistih informacijah o 28 stopinjah in 30 intervencijah pa sploh.

Počutila sem se kr ok. Bolelo ni nič, samo malo se mi je fecljalo po glavi od vročine in na vsake tolko časa sem začutila slabost. Ostalo je blo ok, počutje čez par ur čisto ok.

Potem sva pa preživela še en lep krasen preostanek vikenda po prekmurskih koncih. Zares lepo!

Glede organizacije pa tut jest nimam nobenih komentarjev. Meni je bilo krasno in res vse pohvale za vse uradne in neuradne postojanke z vodami, sadjem ... bravo za vse vzpodbude ob progi (ponavadi sicer nimam veliko moči za odgovarjat in mahat in pozdravljat), ampak si zapomnim prav vsakega. Res lepo!!

In meni prekrasna govorica ... celo pot sem se smejala, ker mi je en gospod rekel (2x sem ga srečala, je bil ravno na zanki), da je on proučil vse tekače in ugotovil, da "najlepše BEŽIM"

Kako se mi je to bežanje smešno in prikupno zdelo!!
Torej še enkrat hvala vsem ob progi in tudi tistim na progi ... zelo lep tek!

Vreme pa pač ... je kot je!

[Tilcara]

Še moj utrinek iz prvega maratona v Radencih

Glede na to, da so Radenci nekakšna tradicija in, da jih že dolgo, tam od daljnega 95 leta nosim v svojem srcu, so me tokrat, po 10 letih razočarali.

Začelo se je že pri samem dvigu številke, ko mi prostovoljci prijazno-pokroviteljsko povedo, da so kot nalašč zmanjkale ženske majice M številka. V ta namen dobim št. XL. Ravno pravšnja za obiranje oljk, nabiranje špragljev ali kako prijateljsko trgatev

Na štart se kot ponavadi odpravim zadnji trenutek in kajpak drugega bolj zadaj, kot spredaj. Torej, dokler uspem ujeti svoj tempo (nekoliko pod 5), je že krepko četrti kilometer. Prvi dve postojanki seveda izpustim, ker sem že precej izgubila. Ustavim se na tretji in čakam skoraj minuto, da jim končno uspe naliti kozarec vode.

Prvi krog mi gre super, gleženj OK, čas bi lahko bil sicer še boljši, a se sprijaznim, predvsem takrat, ko v daljavi slišim, kako rešilci spuščajo svoj glas. In stečem v drugi krog...
Kmalu ugotovim, da sem sama, čisto sama. Družbo mi dela žgoč asfalt, peklensko sonce in tu pa tam kak redar z MRZLIM pivom v roki. Po glavi mi roji 100 in ena misel. In kot nalašč zagledam številne pakete ustekleničene vode, ki se pajsajo na žgočem soncu Mimogrede, ura je skoraj 13. Končno dočakam vodo in izotonično pijačo, sicer toplo, podobno kot čaj, pomislim, a si rečem: jebi ga. Pri 33 km me začne zvijati in me zvija do konca. NIČ več vroče izotonične pijače, le še kak požirek vode in dvogovori z samo seboj.
Evo, pa pritečem v cilj, le da tokrat prvič potrebujem skoraj 1 uro časa, da mine ta jebena slabost Čas torej še zdaleč ni pod 3.40, dosegla sem pa zmago nad samo seboj s časom 3:47:59
Razglasitev rezultatov na 42 km, po 15 min, odkar sem pritekla v cilj. Pa naj mi še kdo reče, da nam je maratoncem prizaneseno Medalja za prvo mesto v kategoriji pa prijazno priroma po pošti. Četudi ne bi

[Samo:-)]

Čestitke vsem, ki smo tekli v soboto .
Ko sem malo pogledal rezultate sem pa itak imel usta odprta, Tekaški forum je res ftrgal.
Arif , Daneja, Tina , Bernarda itak ...
TAE, daj no v tej vročini so še Kenijci imeli težave; odličen si bil .

Res, na trenutke je bilo prav peklensko vroče.
Špartabanda se je letos (na zdravkotovo pobudo) podala na pot v bojni opremi. Glavno vodilo je bila uživancija in zabava. Tega smo se po špartansko držali v vsakem trenutku. Zreducirani bojni kriki so to le povdarjali; vmes še malo po domače in smeh.
Cel bojni pohod je odlično pofotkala Alja .

Hvala sotekačem in navijačem ob progi, ki so super sodelovali



Jaz definitivno še pridem v Radence - vroča voda, premalo M majčk in brez makaronflajša v cilju gor al dol

[kovit]

:arrow: V Radence letos nisem nameraval iti ravno zaradi predvidene vročine in posledično težkih pogojev za tek.
Na "last minute" varianto sem se vseeno premislil misleč, da sem dobro pripravljen.
Dejan.semrov, hvala za prevoz
Štartno črto prečkal po pol minute po poku pištole, kar je pomenilo 1. kilometer 4:20 (zelo počasi glede na željeni ciljni tempo 3:59).
Zato je bilo potem potrebno pospešiti (1. napaka = neenakomeren tempo).
Nekje do 14. km sem še držal tempo pod 4.
Na 15. km čas okoli 1h.
Že prej sem se ustavljal na postojankah in pil ter hodil, od tu dalje pa nisem prav nobene spustil (2. napaka = kljub vročini se ni dobro preveč ustavljati in se nacejati, ker zgubiš ritem koraka, ritem dihanja, preveč ti zapolni želodec in pavze ti postanejo všeč).
Na eni postojanki sem spil cel kozarec izotoničnega napitka, posledično me je vse do cilja bolel trebuh (3. napaka = ne pij izotoničnih napitkov, če jih nisi vajen).
V cilj sem se privlekel v zelo slabem stanju in seveda še slabšim časom.
Sprva me v rezultatih ni bilo (nič hudega ), kasneje so me očitno našli.
Bolele so me noge in stiskalo me je pri srcu.
Radenci so moja prelomnica za ukvarjanje s tekom (6 let) in sem me ne bo več.
Doma še ves dan glavobol in zelo utrujen sem lahko le še ležal.

Ta pametni smo ta čas doma in v senci s pogledom v modro nebo pijemo ohlajene preizkušene napitke.
Ne boli nas glava in če je potrebno, ker nismo do daske crknjeni, postorimo še kakšno prijetno opravilo.
Radenci ? ne hvala...
Upam da te zdaj ni dokončno minilo, ker bi se še kdaj rad s teboj srečal na štartu.

[Miki]

Pozdrav vsem tekačem,

letos sem se prvič udeležil MTS, dosežen čas 1:56:52 popolnoma ustreza realni pripravljenosti, saniranim poškodbam in razmeram na progi. Ta se mi zdela zanimiva, domačini ob progi so bili odlični navijači in nekajkrat sem se pošteno nasmejal, čas teka je posledično še hitreje minil.


Zmotilo pa me je nekaj malenkosti ob sami organizaciji in naravnanosti prireditve:

- nered pri dvigu štartnih številk: na dvig štartnih številk sem prišel še ob predpisanem času, čakal več kot tričetrt ure – v vrsti tudi s sotekači na 10 km, ki so štartali kasneje – tako da sem na štart prišel dejansko nekaj sekund pred začetkom teka. Gneči ob dvigu številk botrujemo seveda sami udeleženci, ki prihajamo v zadnjem trenutku, vendar bi od organizatorja pričakoval da neposredno pred začetkom teka pohitri tiste, ki prej štartajo. Varnostniki so bili prisotni, vrsta je bila speljana v kačo, zgolj prava »komanda« s strani organizatorjev bi bila potrebna pa bi verjetno za vse čakajoče bolj prav.

- majica: z njo je vse v redu, le velikost je vsaj za enkrat prevelika in se sprašujem ali je res tako težko že ob prijavi posameznega udeleženca pridobiti podatek o velikosti njegovi majice, kot smo to vajeni recimo v Sežani, Ljubljani, ...

- organizacija okrepčevalnic: vse pohvale za številnost, težava je nastopila zgolj z gobicami za hlajenje – te so bile na večini postojank kar v večji vreči, zraven pa je bila zgolj ena na pol prazna posoda z vodo. Ob visokih temperaturah je hlajenje pomembno in osebje bi lahko delilo že namočene gobice, kot smo to vajeni v Ljubljani. Tako pa smo se praviloma sami prerivali ob tisti vreči in posodi, na četrti okrepčevalnici smo bili tako priča tudi padcu dveh tekačev

- prireditev za tekače ali turiste (?): po samem teku seveda prija hrana in obvezno pivo. O toplem obroku, ki bi bil vključen v prijavnino niti duha in sluha, torej sem me malo razgledal naokoli in si rekel »spijem eno pivo pri prvim šanku levo od glavnega odra, potem pa poiščem nekaj za pod zob«. Pivo je bilo po »sindikalni ceni« 3 EUR, na ploščadi hotela pa sem si privoščil še ene čevape za ceno 5 EUR. Nisem ne vem kako občutljiv na cene, pa vendarle, če na hitro izračunam so organizatorji zbrali minimalno 75.000 EUR iz prijavnin tekačev (število spletnih prijav po ceni za zgodnje prijave, odšteto približno 13% neplačnikov), na to dodajmo še kar nekaj sponzorskih sredstev, nekaj se nabere tudi od najemnin razstavno gostinskih prostorov, kakšen EUR pa pride tudi še od zemeljskih prijav – proračun teka je zagotovo vsaj 1,5 – 2 krat večji od navedene številke. Zagotovo se v tak proračun lahko stisne tudi en bograč za tekače, mar ne? Ne morem mimo prijave s Sežano, kajti njihova jota s klobaso v športni dvorani je zelo dobrodošla. V soboto pa sem videl kar precej tistih, ki pri mizah ob prizorišču jedli hrano prinešeno s seboj. Na prizorišču sem še nekaj ur potikal naokoli, ko sem odhajal so bila parkirišča precej prazna, torej smo tekači povečini odšli domov in nismo čakali večernjega koncerta – za nas je pomemben pač tek in čas neposredno pred in po njem, ostalo je meni osebno drugotnega pomena – v primeru da se celodnevne in večerna prireditev financirajo tudi iz dela, ki ga prispevamo tekači je to milo rečeno neokusno.

Osebno sem dobil občutek, da je maraton z najdaljšo tradicijo v Sloveniji naravnan v velike zaslužke organizatorjev in sodelujočih pomembenjših pokroviteljev, zato se ga naslednje leto verjetno ne bom udeležel . Vse kar sem napisal je bilo dobro namerno, priznam pa, da me je vse skupaj precej motilo.

Tek je bil dober, ostalo pa pač niti ne tako :/

[metkamarjetka]

Huda fotka ...
hvala Samo in Boris, da sta se šla z mano ŠpartaBando
uprizarjanje špartanskih bojevnikov res ni bilo lahko


Hvala tudi Marjanu, ki je priskočil v našo vojsko v zadnjih sekundah


Seveda pa iz srca hvala Alji


CILJ ....

fantje, se vam opravičujem, da sem vas tik pred koncem prvega kroga okarakterizirala za viteze .... šele potem, ko mi je nekdo od vas odvrnil, da ste špartanci, sem videla, da sem kiksnila mimo . bili ste glavna atrakcija