Čestitke in hvala za spodbude in za premnoge komentarje in slike (tale Pegaz se očitno rad slika). Ure preizkušnje so za nami in spodobi se, da napišem vtise, preden jih pozabim (? ja pajade!)

Čestitke organizatorjem za izvrstno vzdušje, brezhibno organizacijo (tudi km oznake so manjkale samo ponekod), vzorno varovanje (o tem malo kasneje) in dobro založene napajalne postaje.
Zdaj pa k "dirty details":
Najprej vsa čast največjemu članu TF-a, Oranžnemu slonu. Kot dogovorjeno na TF sem se priključil njegovi karavanici okrog "nahrbtnika", in ker je Lučko prehitro dal gas novim zmagam naproti, sva ostala s Slonom ob nahrbtniku sama. Oba cicibana na 42 sva se zadeve lotila na ziher: počasi se daleč pride (povpr. čas okoli 6:40). In prvi krog je bil res en sam smeh, Slon je s svojimi zgodbicami zabaval vse v slišnem radiju. Zelo všeč mi je bila tudi njegova gesta, da striktno pomaha nazaj vsakomur, ki ob progi ploska, saj občutek komunikacije potroji učinek navijanja.
Kmalu po štartu naju je ujela Snežinka in se pridušala, da greva čisto prehitro zanjo. Seveda sva, izkušena moška, pričakovala kako žensko zvijačo, in glej no glej - na eni od vodnih postaj je dala tudi Snežinka gas in nobena slastna čokolada, ki jo je Slon pričaral iz nič je ni premamila. Počasi se je njen čop izgubil v daljavi, midva pa pa sva "rekla JUH! pa sva šla" dalje. Vmes sva srečala tudi Runnerja, ki je prav tako kot Slon tovariško pomagal počasnejšemu kolegu, vendar naju je tempo nosil dalje. Čez čas sva na poti srečala tudi Matjaža in Fotra, ves čas pa sva srečevala tudi BojanaS in člane spremljevalne ekipe - Pio, Stašo, Dpopa in TMP. (Sori, Dpop, no pain and suffering show from this team this time)
Prihod v mesto je bil vesel, na obzorju pa se je že kazal drugi, problematičnejši krog. Ceste prazne, le tu in tam kakšen osamljen borec v supergah. Pa je šlo tudi tu še kar, Slon je za trenutek skočil na obisk k Bajsijevi medvedki, potem pa sva se spet ujela in po Vodnikovi zaorala proti Podutiku. Slon je ves čas skrbel za moralo in njemu gre hvala, da se niti trenutek nisem počutil samega in nisem niti za hip potreboval katerega od psiholoških orodij - asocijacije, vizualizacije, meditacije ali akacije. Ne samo to - zraven je potegnil tudi par drugih tekačev, ki so že hodili - in ki so se nama vsaj za hip tudi priključili. Slon, kapo dol!
V Podutiku na 31km naju je ob 14:47 presenetil avto Varnosti, ki je zapeljal vštric, spustil okno in možak v njem naju je obvestil, da je tekma končana. Da bodo zdaj odprli ceste in da tečeva na lastno odgovornost (!!!!). (Ime enega od varnostnikov se nahaja v uredništvu). Seveda sva bila ogorčena, a trditve so se izkazale za netočne, policisti in varnostniki so do konca vestno varovali progo.
Konec je znan - tudi kitajski Dolgi pohod se je enkrat končal. Vsled moje slabe kondicije zaradi premalo treninga zadnji mesec je bil časovno gledano rezultat manj bleščeč, a pričakovan - maraton je BIL PRETEČEN!
Hvala vsem, ki ste verjeli vame in ki ste mi to tudi pokazali na AnaLizi. Komaj čakam spet kake od naših prireditev, in ko kolena spet pridejo k sebi, bom dokazal, da znam tudi kopitljati in ne samo nalagati.
Lep Let, Pegaz
