Zadnje novičke

[cgorazd]

Še nekaj mojih fotografij, ki sem jih posnel na Večni poti in Centru mesta ter na Viču pri cirkusu.Ker se vam tokrat zaradi poškodb nisem mogel pridružiti na progi sem se vam pa ob progi .

Galerija LJM 2012 I.del - Center,Večna pot:

https://plus.google.com/u/0/photos/1029 ... 5027107329

Tu pa je še drugi del galerje, ki pa je bolj maratonsko obarvan .

Galerija LJM 2012 II.del (pri ex kinu vič):

https://plus.google.com/u/0/photos/1029 ... 7854301505

In še enkrat iskrene čestitke vsem polmaratoncem ,še posebej pa maratoncem !!

Upam da se boste v galerijah našli vsaj nekateri med vami. LP Gorazd

[nana]

Mene pa zanima če ima morda kdo informacijo kakšne je bila točna razdaja 10ke? namreč nikjer na spletu ne najdem podatka. Vse kar sem videl je samo napis pri garderobi 10.5km

Meni je Garmin nameril 10,15 km.

[Misho76]

Bilo je zanimivo, bilo je enkratno Vsa ta pozitivna energija kljub slabsemu vremenu. Vzel sem si ga res na izi, se vmes ustavil pri mojima najvecjima navijacima in z njima odtekel skupaj 100 m z roko v roki. Moja dva soncka sta mi dodatno ogrela srce in dala novega elana. Moj prvi uradni polmaraton je pod streho, cas 1:52 (planiral 1:45) ni ravno za hvalit, ampak vseeno, danes sem bil v nekem gud filingu kot v komadu od Faith no more: Easy (like Sunday morning). Sem izpolnjen in sem srecen. To pa steje

[drola]

Še nekaj fotk z moje strani:

https://plus.google.com/photos/107993048427486464543/albums/5804485728575748449?authkey=CLP8-t-9jbCXgQE

https://plus.google.com/photos/107993048427486464543/albums/5804487255619215809?authkey=CKiurOKyvP7ItAE

[Emja]

Rezultati: http://www.timingljubljana.si/

Ok, mi lahko kdo od izkušenih udeležencev razloži kako je z rezultati tekačev, ki jih ni na seznamu rezultatov? A to pomeni da je bil čip za nič in se lahko obrišemo pod nosom?

Sicer pa, kar se mene tiče, organizacija na podu...

Tole so objavili na FB strani:
Rezultati so objavljeni na spletni strani, v torek, 30. 10., pa bodo tudi v posebni prilogi časopisa Dnevnik. Če se med rezultati ne najdete, pišite na info@timingljubljana.si. V čim krajšem času bomo zadevo skušali rešiti. Še enkrat čestitke vsem!

[spela*]

Jaz bom pa svoje poročilo začela s pohvalami Kairosu , ki je v teh težkih razmerah opravil svoj prvi maraton! Za nekoga, ki prihaja iz okolja, kjer ni ravno veliko snega, je to še toliko večji dosežek!

Pohvalila bi pa tudi vse prostovoljce ob progi in v cilju. Posebej prostovoljko, ki naju je, ko je videla, da sva čisto zmrznjena, odpeljala do šotora, kjer so razdeljevali vročo juho in čaj. Pa tudi vse, ki so stali ob progi in navijali. Veliko je pomenilo, sploh v tem vremenu imam občutek, da je bilo njim težje. Hvala!

Tudi nad organizacijo nimam nobenih pripomb (razen da se je v drugem krogu voda na okrepčevalnicah že shladila - ampak v prvem krogu je bila za razliko od lanskega leta zelo pitne temperature!). Pred garderobo je vsaj za maratonce vse teklo gladko.

Meni je bil to najtežji maraton doslej. Čeprav sem napovedovala, da bom lovila rezultat 4 ure, je ta plan že zjutraj, ko sem pogledala ven, padel v vodo. Tako rekoč dobesedno. Tako da zajčka za 4 ure nisem niti videla, še manj pa lovila.
Namreč: Zaradi izrednih razmer, zlasti plundre, sem se v zadnjem hipu odločila, da ne bom tekla v skylonkah, ki sem jih imela pripravljene za ta namen, pač pa v povsem supergah, ki sicer sploh niso za asfalt, ampak imajo pa goreteks. Posledično nisem bila mokra, so me pa že od 8. km dalje bolele noge. Superge so namreč zelo trde in nekam težke. Da o žuljavih nogah ne govorim. Zato mi je bil zlasti prvi krog težak - ker če te že v prvem krogu vse bolji, si drugi krog težko sploh predstavljaš. Kljub temu sem vztrajala in kljub temu mislim, da je bila odločitev o supergah dobra. Ker navadne superge bi premočile in bi me zeblo - to pa bi bilo hujše od bolečin nog (žulji bi bili v vsakem primeru). Ampak tisti zadnji kilometri prvega kroga so minili veliko hitreje kot prvih 16 - mogoče zaradi navijačev, pa tudi zato, ker so nas počasi prehiteli najhitrejši maratonci ... in seveda sem šla tudi v drugi krog (čeprav moram priznati: če bi bil to moj prvi maraton, bi bilo veliko težje, ob tretjem pa že veš, da boš prišel do konca, kakor koli že!). In ga tudi končala, ob klepetanju z redarji, delilci vode in navijači, ki so bili res vztrajni. Ena navijačica mi je na mojo pohvalo, češ da je vztrajna, odgovorila: "Če lahko vztrajate vi na progi, bomo pa tudi mi!" Tako človek pozabi na bolečine.

V cilju je spet deževalo, ampak sem hotela videti že Kairosov prihod v cilj in mu takoj čestitati. Uspelo je tudi njemu!

Hvala vsem za fotografije. Moram reči, da na fotografijah izgleda hujše, kot se je zdelo. nam tekačem.

[mazi]

Ojla,

Zjutraj se je resnično pokazala pravilna trditev - da bo padal sneg... No sine se je premislil glede teka, tako da sva šla na štart sama. Klub dovolj zgodnemu prihodu sva čakala in čakala v vrsti za oddajo garderobe in jo dočakala kako minuto pred štartom. Potem sva jo na hitro mahnila po Šubičevi in se kar preko plank urinila v skoraj začetek tik pred startnim znakom... Ne vem pa kako se je vse skupaj končalo za množico ki je bila na vrsti še za nama...

Glede na to da je bilo polno luž in gneča sva se prvič na teku ločila.

Sam tek mi je lepo minil in z samim vremenom sploh nisem imel problema.

Na cilju sva se dobila z Lili in po hrani sva šla še spodbujat maratonce, ki so prihajali v cilj

PS Odtekel sem celo svoj PB na polmaratonu...

[javornik]

Zdravo!

V snegu je bilo lepo teči, v plundri malo manj ampak na 10 km se take reči da zlahka potrpeti. Težje je bilo tistim na 21km ali celo 42 km.
Žal pa nisem našel nobenega čaja, samo vodo. Kot rečeno, na 10 km to ni problem na progi, bi pa zelo prav prišel ob koncu. Po cilju nisem zasledil prav nič, razen vode, ki pa je bila že dokaj mrzla. Nič sadja, sladkorja, peciva, čaja. Saj mogoče sem se že razvadil, vendar pa bi ob takem vremenu vse to prišlo prav. No, pa štartnino sem tudi plačal.
Lp

[tae]

Jaz se bom pa tokrat javljal v več delih, ker ima puno toga.

Za začetek pohvale v mojih očeh:
Kovit maratonček spravil pod 3 urce (in to v teh pogojih).
Zajc kljub večdnevnemu ultramaratonu pred kratkim, še maratonček krepko pod 3.
Muc prehitel me je šele na 19. kilometru in mi na hitro povedal, da je zamudil na štart, na koncu pa maraton zaključil na absolutnem 19. mestu.
5r002 22. absolutno v maratonu
Avi 32. absolutno v maratonu

Maratonci, norci.

[tae]

Drugo javljanje.

Ne vem ali vsi gps-i lažejo ali je krivo vreme ali cikcakanje. Glede na to, da naj bi imela polmaratonska proga tudi certifikat točnosti, meni je namerilo preko 21.300m. Je pa zanimivo, da mi je na začetku ura full dolgo iskala satelite. Pa tudi pred štartom mi je kar nekajkrat izgubila signal. Je imel še kdo podobne težave?

Peter Jesenovec (če to prebiraš), tokrat si me nažgal za 1 sekundo. Bravo. A te sploh nisem nikjer videl.

Pohvale našim maratonkam:
- Maja Peperko (vrtnica neki ?), bolj znana kot Obivankenobijeva draga in očitno mladi up ultra slovenske scene, 27. mesto absolutno
- Nataša Robnik (nataša), naša znana ultra maratonka, 43. mesto absolutno
- Polona Gričar (miciM), 50. mesto absolutno

[-marjetka-]

No, če se bo še komu dalo brat... prvi je le prvi
Dan za velike in majhne zmage
Prva zmaga je bila že odpraviti se na pot v Ljubljano v takih razmerah. Kljub slabi vremenski napovedi in dejanskemu stanju pravzaprav nisva niti pomislila, da bi ostala doma. Greva, pa bo, kar bo. Občutki med vožnjo do Ljubljane so bili mešani; ko sva se peljala skozi zasneženo pokrajino in videvala ogromno polomljenih dreves zaradi obilice novozapadlega snega, se mi je na trenutke zdelo, kot da grem na smučanje… V Lukovici, kjer sva se, kot običajno, ustavila zaradi klica narave, pa se je že začelo kazati, kam se pravzaprav odpravljava. Moški (in seveda tudi kakšna ženska, kajne Eva ) v pajkicah so bili glavni gostje. Na WC-ju tokrat, na srečo, nobene gužve in nobene jezne tete čistilke, ki je lani skoraj povzročila fizično obračunavanje, ko nas ni spustila noter, ker je ona takrat pač morala čistit… Z olajšanjem se odpraviva proti, tokrat res beli, Ljubljani. Pripeljeva se na parkirišče pri kinu Vič, kjer si zaenkrat lahko še izbirava parkirni prostor. Superca, glede na ostalo gužvo. Kar nekaj časa še posediva v avtu in se tu in tam retorično vprašava, če nama je res tega treba. Parkirišče se počasi polni, meni pa spet prične svetiti lučka, saj veste, tista za odlivanje vode. Jah, kaj čemo… te pa gremo… Prvič: namesto tekaškega anoraka oblečem eno staro trenerko, čez pa še nek bolj star anorak, ki jih imam namen slečt, ko bo dovolj toplo (sanja svinja o koruzi…) Tudi rokavice pustim v avtu, pa kapo tudi in se odpraviva. Po kakšnih 500 metrih ugotoviva, da bi bilo dobro imeti vsaj rokavice, pa tudi kapa s šiltom bi prav prišla, ker je kar fajn padalo. In greva spet nazaj. Tokrat pustim trenerko v avtu, oblečem tanki anorak, čez še tistega tastarega, ki sem se mu pripravljena odpovedati in seveda s kapo in z rokavicami. Hvalabogu za to zrno razuma. Zdaj pa res na štart, oziroma še prej na WC. Tam se je skoraj ponovila lanska zgodba s fizičnim obračunom, le da tokrat ni bilo čistilke v glavni vlogi, pač pa nekulturni in neuvidevni padalci, ki kar niso upoštevali vrste, ki se je nabrala. No, nekaj minut pred štartom mi je le uspelo opraviti to pomembno dejanje, ki ima vsekakor zelo velik vpliv na potek nadaljnega dogajanja. Tako, zdaj se pa morava samo še v pravo cono postavit in to je to. Hm, nekam daleč nazaj je bilo treba it… In se je že začelo; pozitivne energije na kupu toliko, da je kar omamljalo, štart tistih pred nami, navdušeno vzklikanje, The Stroj, Loni in Marjan ups, uro je še treba vklopit in že ga šibamo… noro… noro… Kaki občutki… Itak, da sem uro v tisti evforiji prehitro vklopila, jbg, se pač zgodi, če si malo omamljen od vsega skupaj. Meni se zdi, da greva prehitro in se kar nekaj pritožujem, Rajko pa pravi, da prvi km lahko malo hitreje, da se segrejeva. Segrevanje je več kot očitno uspelo, saj sem že pri dveh km slekla tisti anorak za odpis in ga odvrgla na pločnik, kjer je že bil kupček takih odvečnih zadev. Rokavičke imam še kar na rokah in mi prav paše. Tečemo po delu, ki se ga spomnim še od lani, ko sem bila na 10-ki in zaenkrat mi gre kar dobro. Km lepo minevajo in že smo v Dravljah, tukaj tečem prvič; zastave, pleh-muzika, navijanje… super! Bližamo se slabi polovici proge, dohitiva Poldeta , pozdravimo se in še kakšno rečemo ter greva naprej. Takrat pa mrk v mojem MP3-ju. Kaj pa je zdaj to?! Kaj hudiča pa zdaj to pomeni?! No, vsega, kar sem rekla, res ne bom napisala, ker se ne spodobi, dejstvo pa je, da je mrknil v najbolj neprimernem času. Na polovici proge sva in jaz brez muzike. Pa to »ne morš, da verjameš«. Jaz rabim muziko, tak ko eni rabijo gele!!! Hočem muziko! Rajko se žrtvuje in mi ponudi svoj MP3, ampak problem je v tem, da njegov ne paše na moje slušalke, njegove slušalke pa ne pašejo v moje uhe, res ne… Pismo rosno… Jah, nič, gremo dalje, kaj te čem zaj… Razkurjena (lepo povedano) nadaljujem v drugo polovico proge in razpoloženje mi popravijo šele navijači, ki so res carski. Tam nekje v Šiški, malo preden smo zavili na Celovško, so naju začeli prehitevati najhitrejši maratonci. No, zdaj bo pa še bolj zanimivo, ko bova lahko spremljala, kdo vse naju bo še prehitel do cilja. In že zavijemo proti Bežigradu; uf, tu pa me kar malo stiska, ko vidim, kako daleč tečemo stran od cilja, da se bomo potem spet vračali. Vleče se mi ta del, vleče… 16 km je mimo, koleno še sodeluje, hvaležna sem mu, upam, da bo še malo zdržalo… Končno se obrnemo nazaj proti centru. Aleluja! 18. km, od tu dalje se podajam v neznano, več kot toliko namreč še nisem pretekla v enem kosu (na Formaratonu je bila razdalja sicer za 2 km daljša, vendar sem tam vmes kar nekajkrat počivala, tako da to ni glih prava primerjava). Cilj se že skoraj vidi, sliši se muzika, sliši se uradnega napovedovalca… Rdeča lučka mi že utripa, ko zagledava Loni in Marjana… Jeee, roke v zrak, kot da sva v cilju… srečna, nasmejana… Še malo, še malo… Rajko že nevemkolkič ponovi, da sva zmagala, še zadnji ovinek, zeleni tepih… in CILJ!!! Uspelo mi jeeee! Alja je tam, objamemo se , slika naju… Zoki da roko in pravi: »Svaka čast!« Ej, to je TO! Pretekla, nisem prepričana, če se ta hitrost sploh še šteje kot tek , sem 21 km, jaz, ki sem bila tak antitekač večino svoje življenjske dobe. Pa to ne morš verjet! Če je to mogoče, potem je vse mogoče. Ah, kake čudeže dela ta ljubezen… Res, brez Rajkove vzpodbude, potrpežljivosti in občutka za pravo mero, si tega niti v najdrznejših sanjah ne bi znala predstavljati.
In ko danes, dan potem, gledam te slike, berem te zgodbe in mi pogled kar naprej uhaja k novi medalji v moji zbirki, sem lahko samo srečna in vesela, da sem v življenju dobila to priložnost. In ne nazadnje še to, kar je najbolj dragoceno – prav v tekaških vrstah sem spoznala toliko pozitivnih ljudi, ki te lahko v kateremkoli trenutku dvignejo in ponesejo iz tistih manj prijetnih situacij, ki jih je prepolno okoli nas, da se danes res počutim kot velika zmagovalka.

[mojchka]

Drugo javljanje.

Ne vem ali vsi gps-i lažejo ali je krivo vreme ali cikcakanje. Glede na to, da naj bi imela polmaratonska proga tudi certifikat točnosti, meni je namerilo preko 21.300m. Je pa zanimivo, da mi je na začetku ura full dolgo iskala satelite. Pa tudi pred štartom mi je kar nekajkrat izgubila signal. Je imel še kdo podobne težave?

Jaz sem sicer imela Sportstracker na mobiju, iskanje satelitov sem zagnala pol ure pred štartom, našlo mi jih je šele tik pred zdajci. Nameril pa mi je celih 23,65km!!! No, že res, da sem ga zaštartala že v coni 5, nisem pa delala kakšnih omembe vrednih ovinkov, niti v grmovje ne

[milan]

Še moje na kratko:

Ponovno uspešno končal 42km v Lj. Največji izziv pa ni bil tek, ne vreme ampak to kako priti na štart pravočasno. Najprej sva z mojo sotekačico iskala parkirni prostor. V Tivoliju se iz meni neznanega razloga ni dalo parkirati tako kot prejšnja leta. No pa to se je uredilo. Ob 10h stopiva v vrsto za oddajo prtljage, ki sva jo uspela oddati ob 10.33 !!!
Zamudil vzdušje na štartu .
Ne razumem kako se tu vsako leto zatika. Verjetno bi bilo bolje, če bi torbe razdelili že ob prijavi in bi bila oddaja potem lahko zelo hitra.
Vse ostalo je bilo super kot vedno.
Na "srečo" je vreme odgnalo del udeležencev. Si ne predstavljam kako bi vse skupaj zgledalo z nekaj tisoč več ljudmi.

[spela*]

V Tivoliju se iz meni neznanega razloga ni dalo parkirati tako kot prejšnja leta.

Preurejanje parkirišča. Traja že nekaj časa.

[maca]

Marjetka, ko berem tvoje poročilo, je res bv, da bi pisala svoje.

Enkratno, čudovito. Carsko. Zmogla si in zmagala.

Kaj vse lahko zmore nekdo, ki ima voljo, moč, pogum, in ki ga poganja ljubezen.

Čestitke, občudujem te.