Zadnje novičke

[AVI]

1000x HVALA za nepozabno dogodivščino na Šmarni gori. Pozitive toliko, da bi jo lahko rezal z nožem ali pa zlagal v "gajbe".... ...

1000x HVALA za vse lepe besede...priznava, lepo jih je prebirati...

Rezultati, slike, itd. se bodo še sproti dopolnjevale, sedaj pa je nekaj že na voljo na:
http://www.davidkadunc.si/
oz.
http://www.davidkadunc.si/12-ur-rekorda-smarne-gore/

Rezultati so tokrat zgolj v "sumarni" obliki, kajti za podrobnejše se tokrat časovno žal ne izide. Prav tako če slučajno opazite kakšno "napakico" ali kaj podobnega prosim sporočite preko ZS-ja, mail-a ali preko goloba. Bomo vse porihtali!

Sedaj grem pa malo spat...zadnje noči so bile presenetljivo kratke oziroma jih sploh ni bilo...le kam so šle...hehehehe...

[PeterM]

V veselje mi je bilo še petič zapored priti na to izjemno prireditev. Ko smo pred leti začeli nas je bila peščica. Zdaj smo preplavili hrib, ki ga je žledokalipsa tako prizadela. Ob prvem vzponu sem pogledal nazaj in videl dolgo reko lučk. Vedel sem, da sploh ne vidim vseh.
AVI in Kepica, pa Nuša (Ledinek) in vsi ostali pomočniki, hvala za to super organizacijo.
Kar težko si je predstavljati, da je mogoče ustreči tako velikemu številu udeležencev. A očitno je. Vem, sem bil poleg. Nekateri smo nenehno osvajanje hriba in kar se da hitro spuščanje izkoristili kot pripravo za druge prireditve letos. Marsikdo bo kmalu v Istri. Prisotni so bili odlični pustolovski tekmovalci, triatlonci, kolesarji, klasični gorski tekači. Bili smo vseh hitrosti. Eni vitkejši, drugi močnejši. Eni smo se odločili izkoristiti vseh 12 ur, nekateri so že vnaprej vedeli, da bodo na prizorišču krajši čas. A energija je bila izjemna. Na težki, tehnično zahtevni in poškodovani progi se nabralo veliko pozitivne energije. Verjamem, da jo bomo mnogi še lep čas nosili s seboj. Bilo je žal nekaj poškodb in upam, da se vsi pozdravite v najkrajšem možnem času. Čisto na čelu so se Ečo, Muc in Maryet izkazali z vesoljskimi rezultati. Veliko srčnost smo pokazali tudi mnogi drugi, ki pač nismo mogli tako pohiteti. Se porodi vprašanje, koliko nas ta gora še zmore. Sem vesel tudi za Ireno, ki je vztrajala do konca in naredila lep rezultat. Na zadnje tri vzpone sta prišla sinova. Za krog sta porabila po približno 36 minut. Toliko, kot jaz za prve tri vzpone. Hitrost pa sčasoma pada. Je že tako. Hvala vsem sobojevnicam in sobojevnikom, ki ste sodelovali v tej predstavi. Ob letu osorej se pa malo pred drugo ponoči spet vidimo.

[samostojni]

Kepica in Avi
Vse se je poklapalo.. .vreme, fajna družba, dobra hrana pa pjača ceu cajt, pa suha pot, pa še polna luna nam je lepšala noč, drgač se je dalo tud brez lučke gor pa dol hodit...sprobano..

" Obvezna oprema: nasmeh, dobra volja in pozitivna energija (v kolikor kakšnega dela od obvezne opreme nimate, vam le-tega na druženju vsekakor priskrbimo - preverjeno... "
vse tole smo dobili pa naprej talali sprot, ceu cajt ...ja če bi vsi vedl kok mau je treba da se trenutke lepega naredimo seb pa drugim in to za samo en nasmeh bi rekel, ko smo prevzemali cifre z darilno vrečko.. HVALA LEPA

med potjo srečam,eno gospo, ki se je čudila kaj zavraga je pa dons tolk lučkarjev tule na Šmarni drgač kar moteče luč pa tma izmenjava za zenice kar naporn pa sem ji pojasnil ob spustu, kaka fajna družba čestotih nas je tlele popeljala pot, ona pa brez lučke, pravi, ob polni luni takole mal po hribih hodi, sem ji zaželel še naprej zanimive podvige...
Zaradi dobre družbe Loni, Marjan, ZdravkoC, Semjul, UrsaD, ZZTop/ka, Ečo , Muc, PeterM, Matej Jehtro, Alenovski ...(SPISEK je KAR DOLG zato ne bom vseh pisal , ste pa vključeni) Maca (hvala za družbo), sem se kar ne teral preveč, ja udvojejelažje pa 3je, patko naprej in z veseljem mal spodbujal kontra hodeče kot istih smeri gibajoče se ljudi...kakšno umes smo dajli, se nasmejali, zabaval pa kar naprej celih 12 ur se migal....se jih je 11 nabral...lahk bi bil tud kakšn več...sam kaj bi pa dons počel... ležal, dremav ....ja no sej sm , pol kje pa lunca vstala sem pa še sam se mal na lagani tek podal...za mišice, de so lažje predihajo trdoto učerajšnjega dne...
Zanimivo se mi je zdelo opazovati jutranjo dopoldanske pohodnike in nas ostale...no mi, k smo piltek mel obešen na seb..razlika je bila.... mi mal zaprašen, prešvican, tud utrujenost sej mal poznala, pa kaka bolečina, ampak bistveno sej pa vidlo na obrazih naših ZADOVOLJSTVO in NASMEH to nas je ločilo od večine ostalih
Ko se je bližal konec se je tud rudzake gor nosil sam k pa zadovoljstvo pride šele s TAZADNJIM gorčez pohodom, k cajta smo mel dost, sam kkšnmu je pol blo pa žov, k gani še enega z lahkoto spisal
Čas se je kar hitro obrnil in tud ura zaključka je prišla...
da se nebi preveč razvleklo je kar mal burjasto zapihalo, ane ZZTopka k sta jo s sabo prulekla, tko kt TADOBER KRUH, domač in s srcem narejen, hvala lepa vama.. pa tud mišice bi se preveč ohladile, čebi predolg gor bli...poj pa tžk k dolčez jt....no sej tud blo...
En kofe pol na dnu z vodstvom..pa na becikl pa ....ja poj sm pa pršut rezat šu....en ga gasilčka smo po pamet seveda

HVALA lepa ZA VSE za EN LEP ČUDOVIT DAN V ČUDOVITI DRUŽBI je bil
pa čeastitke vsem tanartaboljšim ja VSEM sevede, sej smo vsi dobri...al je bla LUNA vzrok

[muc]

Vauuuu ko berem vsa ta poročila in gledam fotke mi gredo kar kocine pokonci!
Res je bilo nepozabno lepo in noro fajn...SUPER STE!!!


Uživajteeeeee...see ya

p.s.
...lepo sončno nedeljsko popoldne je bilo pa kot nalašč za sončenje na vrhu Šmarne gore v odlični družbi in z ocvrto miško v ustih hehehehe

Če je slučajno kdo zasledil v svoji PVC gajbici, ki je bila spodaj na hlodu nad mizico povoj (tape,beš barve) in penco se pa toplo priporočam...mogoče mi še kdaj prov pride haha

[zz topka]

Danes sem že šla lepo na moj hrib. Koleno je v redu. Sem si čez noč povila sesekljan ingver okoli kolena in je delovalo
Ne vem, kako je z ostalimi, ki so teh tekem bolj vajeni, a jast sem že dva dni malo nad tlemi, srečna, zadovoljna, polna vtisov premlevam vse živo, kako je bilo in se le nasmiham.

Če mi ta sreča ne podaljša življenja, pa magari samo za deset minut

[Fetici]

Bilo je vrhunsko

Za organizacijo pa samo
Najboljša tekaška prireditev v Sloveniji in to brezplačna.

Drugo leto pridem oddelat vseh 12 ur

[hoja]

Drugič doživeto in več kot enkratno preživeto!
Avi, Kepica in še kdo - hvala za tako srčno organizacijo in pozdrav vsej tekaško-hodaški žlahti. Nepozabno druženje, vzpodbujanje....
Sem se zadržala, med nezemljane vstopim naslednje leto .
Sem pa včeraj zjutraj ob sončnem vzhodu nesla pozdrave Šmarne gore na moj hrib - Donačko. O kakih posledicah ne duha in ne sluha
Lp

[Tajataja]

Toliko navdušenih in tako dolgih poročil pa že lep čas ni bilo brati. Ja, ni kaj, v 12ih urah se kar tako mimogrede pripeti marsikaj. In tako nastane kup zgodb, ki jih je vredno zapisati.

Sotrpini, lepo vas je brati. Vso to dobro voljo, ki smo jo pokonci držali vseh 12 ur, pa še jo je ostalo, da jo zdaj berem v vaših zapisih. Nekaterim zgodbam in štosom sem se od srca nasmejala!

Zato, Avi in Kepica, kar brez uživajta v pohvalah, saj sta jih res zaslužila. Moje občudovanje vsem, ki svojo energijo namenjate takšnim projektom. Zaradi vas je ta svet boljši!

Sama si med takimi zadevami čas najrajši krajšam s poslušanjem komentarjev naključnih mimoidočih. Saj veste, kakšni vse se najdejo. Od občudovanja, preko čudenja in seveda nejevolje. Ena gospa je rekla, kaj se matramo in na en hrib gor in dol hodimo, da naj eno visoko goro najdemo, pa bo. Pol sva pa skupaj izračunali, da bi moral Avi s svojim rekordom skoraj Mount Everest od morja navzgor zastavit. Pa se je potem strinjala, da je bolj praktično kar na Šmarni gori ostat, ker kako bi pa Kepica tja vse banane, piškotke in čaj znosila.

[matej2]

Hvala vsem skupaj za dobro voljo.
Aviju in Andreji pa kapo dol.

Še moja zgodba: http://potpodnoge.wordpress.com/2014/03/17/12-ur-smarne-gore-drugic/

[AVI]

V veselje mi je bilo še petič zapored priti na to izjemno prireditev. Ko smo pred leti začeli nas je bila peščica. Zdaj smo preplavili hrib, ki ga je žledokalipsa tako prizadela. Ob prvem vzponu sem pogledal nazaj in videl dolgo reko lučk. Vedel sem, da sploh ne vidim vseh.
AVI in Kepica, pa Nuša (Ledinek) in vsi ostali pomočniki, hvala za to super organizacijo.
Kar težko si je predstavljati, da je mogoče ustreči tako velikemu številu udeležencev. A očitno je. Vem, sem bil poleg. Nekateri smo nenehno osvajanje hriba in kar se da hitro spuščanje izkoristili kot pripravo za druge prireditve letos. Marsikdo bo kmalu v Istri. Prisotni so bili odlični pustolovski tekmovalci, triatlonci, kolesarji, klasični gorski tekači. Bili smo vseh hitrosti. Eni vitkejši, drugi močnejši. Eni smo se odločili izkoristiti vseh 12 ur, nekateri so že vnaprej vedeli, da bodo na prizorišču krajši čas. A energija je bila izjemna. Na težki, tehnično zahtevni in poškodovani progi se nabralo veliko pozitivne energije. Verjamem, da jo bomo mnogi še lep čas nosili s seboj. Bilo je žal nekaj poškodb in upam, da se vsi pozdravite v najkrajšem možnem času. Čisto na čelu so se Ečo, Muc in Maryet izkazali z vesoljskimi rezultati. Veliko srčnost smo pokazali tudi mnogi drugi, ki pač nismo mogli tako pohiteti. Se porodi vprašanje, koliko nas ta gora še zmore. Sem vesel tudi za Ireno, ki je vztrajala do konca in naredila lep rezultat. Na zadnje tri vzpone sta prišla sinova. Za krog sta porabila po približno 36 minut. Toliko, kot jaz za prve tri vzpone. Hitrost pa sčasoma pada. Je že tako. Hvala vsem sobojevnicam in sobojevnikom, ki ste sodelovali v tej predstavi. Ob letu osorej se pa malo pred drugo ponoči spet vidimo.

Peter ne boš verjel, ampak smo se tokrat že šestič družili na Šmarni gori! Se pa res ne spomnim, ampak morda si pa kakšnega "prešprical"... ...potem pa sem se uštel...

In res se je lepo spominjati začetkov tega popotovanja...
http://picasaweb.google.com/10090245046 ... ore1432009

[preli]

Še enkrat res vse pohvale vsem, ki so kakorkoli sodelovali pri tem. Avi in Andreja pa pri meni itak vzbujata samo spoštovanje. Avi zaradi vseh dosežkov Andreja pa zaradi tega ker mu stoji ob strani. Je pa ta dan eden redkih ko te večina ne gleda čudn če greš več k enkrat gor. Letos sem bil drugič in je bilo zopet fenomenalno . Na tako druženje se splača pridt vsako leto in to se dokazuje tudi z vsako leto večjim številom tekmovalcev oz. sprehajalcev. Še enkrat KAPO DOL IN POKLON OBEMA

[ZdravkoC]

Glejte, ne se jezit, ker res nimam cajta pisat pravih poročil.

Zagotovo se zavedam, da je treba izpovedat zahvalo za odlično organizacijo dAVId-u in Kepici. Kapo dol. Všeč mi je, da se AVI ni boril sam s svojim rezultatom in očitno je, da je rekord CARSKI.

Na kratko o meni.
Že tretje leto me pestijo težave z bolečino v desnem gležnju. Prvih sedem krogov sem opravil brez problema. Po krajši pavzi za majhen sendvič, so se začele težavice. Po naslednjem vzponu sem zmasiral peto s Perskindolom in spet je šlo en in pol vzpona. Ostalega ne bom opisoval. Sem dal skozi kar nekaj pregledov pri uradni medicini. Semjul mi je včeraj rekel, da si naj dam pregledat še glavo. Vseeno takšnih težav ne privoščim nikomur.

Seveda pa hvala vsem za odlično družbo, najbolj pa Uršuli za večino krogov in odlično energijo.

Čestitke pa vsem, najbolj pa (poleg zmagovalcev) ekstra Maryet in Pohorcu, čeprav slednji ni premagal Petra Macuha

[PeterM]

V veselje mi je bilo še petič zapored priti na to izjemno prireditev. Ko smo pred leti začeli nas je bila peščica. Zdaj smo preplavili hrib, ki ga je žledokalipsa tako prizadela. Ob prvem vzponu sem pogledal nazaj in videl dolgo reko lučk. Vedel sem, da sploh ne vidim vseh.
AVI in Kepica, pa Nuša (Ledinek) in vsi ostali pomočniki, hvala za to super organizacijo.
Kar težko si je predstavljati, da je mogoče ustreči tako velikemu številu udeležencev. A očitno je. Vem, sem bil poleg. Nekateri smo nenehno osvajanje hriba in kar se da hitro spuščanje izkoristili kot pripravo za druge prireditve letos. Marsikdo bo kmalu v Istri. Prisotni so bili odlični pustolovski tekmovalci, triatlonci, kolesarji, klasični gorski tekači. Bili smo vseh hitrosti. Eni vitkejši, drugi močnejši. Eni smo se odločili izkoristiti vseh 12 ur, nekateri so že vnaprej vedeli, da bodo na prizorišču krajši čas. A energija je bila izjemna. Na težki, tehnično zahtevni in poškodovani progi se nabralo veliko pozitivne energije. Verjamem, da jo bomo mnogi še lep čas nosili s seboj. Bilo je žal nekaj poškodb in upam, da se vsi pozdravite v najkrajšem možnem času. Čisto na čelu so se Ečo, Muc in Maryet izkazali z vesoljskimi rezultati. Veliko srčnost smo pokazali tudi mnogi drugi, ki pač nismo mogli tako pohiteti. Se porodi vprašanje, koliko nas ta gora še zmore. Sem vesel tudi za Ireno, ki je vztrajala do konca in naredila lep rezultat. Na zadnje tri vzpone sta prišla sinova. Za krog sta porabila po približno 36 minut. Toliko, kot jaz za prve tri vzpone. Hitrost pa sčasoma pada. Je že tako. Hvala vsem sobojevnicam in sobojevnikom, ki ste sodelovali v tej predstavi. Ob letu osorej se pa malo pred drugo ponoči spet vidimo.

Peter ne boš verjel, ampak smo se tokrat že šestič družili na Šmarni gori! Se pa res ne spomnim, ampak morda si pa kakšnega "prešprical"... ...potem pa sem se uštel...

In res se je lepo spominjati začetkov tega popotovanja...
http://picasaweb.google.com/10090245046 ... ore1432009

Ups, AVI, kako gre čas. Tako na prvo žogo sem imel fiksno idejo, da smo Šmarno goro obdelovali petič. Dejansko pa smo jo šestič. Moji rezultati: 16, 16, 17, 17, 16, 16 vzponov.
Ampak to ne spremeni dejstva, da je to od vsega začetka ena 'cool' prireditev.

[AVI]

Res hitro čas beži...

In tudi na vrhu Šmarne gore je čas tako hitro bežal...verjetno tudi zaradi hladnega vetra....da se je pripetila manjša "pozaba". ...in sicer sem nekomu obljubil:


Jap...knjiga Scotta Jureka s posvetilom in avtogramom prav za 12 ur Šmarne gore...
In nekdo bi moral biti izžreban in prejeti to knjigo. Vendar kot rečeno..."veter je odpihnil žreb"... ...kaj storit Ne vem...jo "arhiviramo" za drugo leto

[Scooby]

Saj pomoje se vseeno lahko naredi žreb med udeleženimi. Vzame se vse štartne številke, ki so opravile recimo vsaj en vzpon. Potem pa se uporabi generator random številk in se podeli knjigo. Če se izžrebani ne bo javil, se izžreba naslednjega.

No lahko pa se tudi prišpara za 2015.