Zadnje novičke

[majcka]

Nekaj slikic so že obesili tule:

https://www.facebook.com/media/set/?set ... 795&type=1

[TONEK]

Mogoče kdo ve elektronski naslov Alena Paliske?
Prosim, če mi ga pošlješ na ZS!

[Tajataja]

Še vedno kar prekipevam od vseh vtisov z letošnje stodesetke. To je bila več kot dogodivščina. To je bil boj za preživetje.

Moje iskrene čestitke vsem, ki ste se podili po tisti megli, dežju, blatu in mrazu. Bravo prostovoljci, da ste zdržali in nas podpirali v takem vremenu. Hvala vsem, ki ste navijali zame. In poklon moji podporni ekipi, brez katere ne bi zdržala do cilja. Mojemu Cickotu, ki me je spremljal na poti in Enkici v spremljevalnem avtu. Ne vem, kako bi se vama zahvalila.

Za tiste, ki radi berete, pa še cela dogodivščina na: http://energeteam.blogspot.com/

[muc]

100 Miles of Istria...Finish line!
17.04. ura 21:00...štart avtobusa iz Umaga skozi tunel Učka proti Lovranu...90 km prihod na "cilj" po cca. dveh urcah!
23:10 štart iz Lovrana...brez avtobusa čez Učko proti Umagu...110 km prihod na CILJ po dobrih 13 urah in pol!
Kaj se je vmes dogajalo pa drugič hahaha
Bravo in čestitke vsem še enkrat...Alen Paliska & ekipa "kapo dol"...prostovoljcem & navijačem, fotografom pa itak čista 10-tka!
p.s. zaključek...če se vam mudi se peljite raje z avtom drugače se pa vidimo na 100 Milj Istre 2016! smile emoticon

Takole nekako sem objavil svoje vtise na FB-ju ampak nisem pa napisal najpomembnejše stvari in to je, da smo se pred in potem v cilju oz. na sončno nedeljo srečali na kavici, dveh, treh z super TF družbico...čveka ni manjkal haha ...lepo je slišati različne vtise, dogodivščine, ki so se nam dogajale na poti proti Umagu.
Megla, dež, blato, veter,...švic, bolečine,...dobra volja, smeh,...no smeha sicer ni bilo vseh dobrih 13 ur ampak občutka, ko prideš skozi cilj se pa ne da opisati! NORO!!!
Lepo je bilo tudi nekje vmes med tekom, hojo zagledati kakšen poznan obraz, ki te vzpodbuja, navija,...poda kakšen gel ...tnx!
Bravo in čestitke prav vsakemu "borcu & borkam" na Istri ne glede na razdaljo...vsi ste carji!
Tistim, ki je pa na žalost malo zmanjkalo do cilja pa...revanša na 100 Milj Istre 2016!

Dobro regeneracijo in se kmalu kje zagledamo...see ya

p.s. FizioPia hvala za "tejpanje" tik pred zdajci, da se je sploh izšlo tako kot se je!

[jan_jan]

Takole nekako sem objavil svoje vtise na FB-ju ampak nisem pa napisal najpomembnejše stvari in to je, da smo se pred in potem v cilju oz. na sončno nedeljo srečali na kavici, dveh, treh z super TF družbico...čveka ni manjkal haha ...lepo je slišati različne vtise, dogodivščine, ki so se nam dogajale na poti proti Umagu.
Megla, dež, blato, veter,...švic, bolečine,...dobra volja, smeh,...no smeha sicer ni bilo vseh dobrih 13 ur ampak občutka, ko prideš skozi cilj se pa ne da opisati! NORO!!!

Pod to se podpišem . A nekaj si vseeno pozabil dodati. Bilo je tudi nekaj kvalitetnega izgubljanja in naslednje leto se zato prijavim na Istra 150km .

Drugače pa čestitke vsem tekmovalkam in tekmovalcem, kakor tudi tistim, ki ste stali na zmagovalnih stopničkah. Tukaj so se letos člani TF odlično odrezali. Kapo dol.

[igor9x]

Kaj se je sploh zgodilo,malo pred Buzetom sva izmenjala nekaj besed če se spomniš,potem sem šel naprej,tekel sem pač krajšo stotko,ampak verjamem da če bi bilo vse v redu bi mi tudi to kaj prida ne koristilo.

[jan_jan]

Kaj se je sploh zgodilo,malo pred Buzetom sva izmenjala nekaj besed če se spomniš,potem sem šel naprej,tekel sem pač krajšo stotko,ampak verjamem da če bi bilo vse v redu bi mi tudi to kaj prida ne koristilo.

Skozi Buzet sem veselo nadaljeval proti Humu, a sem že takoj izven mesta zgrešil odcep levo ter nadaljeval po trasi 65km. Trenutek neprevidnosti je botroval temu, da sem ostal brez uradnega rezultata. Kljub temu sem prispel do cilja v Umagu, a na žalost brez KT Hum.
Od jeze , ker sem tak buhtelj, sem se odločil nadaljevati in vztrajati skoraj 6okm, pa čeprav sem vedel, da se trudim zaman. Kakorkoli, opravil sem super trening za UTMB.

[igor9x]

Jaz sem pa že v Buzetu namesto desno na traso za 100km,šel lepo po poti za 100 milj a sem že kmalu zagledal možakarja ki se je vračal in je divje mahal z rokami in kazal mojo startno številko.Najprej nisem vedel kaj hoče a ko sem dojel,sem se mu zahvaljeval do nezavesti,rešil mi je tekmo in najbrž tudi življenje.

[hoja]

Čestitke vsem, ki ste se spopadali z dolžino, vremenskimi pogoji in sami s sabo
Lepo je brati vaša poročila , hkrati pa zeloooo težko samo brati in ne doživeti.
Lp

[andrejmocnik]

Čestitike vsem! Že tako je neverjetna razdalja, glede na vremenske pogoje pa vrjamem, da je bilo sploh zahtevno.

[Ninđa]

Čestitke vsem!

Drugo leto pa grem tudi jaz

Lp, Nino

[matej2]

Kaj se je sploh zgodilo,malo pred Buzetom sva izmenjala nekaj besed če se spomniš,potem sem šel naprej,tekel sem pač krajšo stotko,ampak verjamem da če bi bilo vse v redu bi mi tudi to kaj prida ne koristilo.

Skozi Buzet sem veselo nadaljeval proti Humu, a sem že takoj izven mesta zgrešil odcep levo ter nadaljeval po trasi 65km. Trenutek neprevidnosti je botroval temu, da sem ostal brez uradnega rezultata. Kljub temu sem prispel do cilja v Umagu, a na žalost brez KT Hum.
Od jeze , ker sem tak buhtelj, sem se odločil nadaljevati in vztrajati skoraj 6okm, pa čeprav sem vedel, da se trudim zaman. Kakorkoli, opravil sem super trening za UTMB.

Temu se reče trma!
Očitno gre tudi pri izgubljanju v tretje rado.

[BojanSverko]

Zdravo,

tole je sicer moj prvi prispevek na forumu, četudi ga spremljam že dolgo.. Kot je bila prva 100ka po Istri. 110km, za 100 milj sem še prezelen. Čestitke vsem, ki so se podali na pot. Najboljšim pa še posebej... časi, ki so jih v teh razmerah dosegli, so nedoumljivi...
Po enem tednu sem nekako strnil vtise in emocije. Če se komu da brati

http://bojansverko.blogspot.com/2015/04 ... 100ka.html

[majcka]

Če se komu da brati

Če se da???? Preberem prav vsak zapis s tega dogodka, ki ga najdem na netu.

Mimogrede:

[PeterM]

100 milj Istre je bila super zanimiva preizkušnja, brutalna, vremensko neugodna, prepihana in noro blatna. A je ne bi menjal za nič na svetu. To je zdaj duhovna hrana za naprej. Dokaz, da sem. Da sem živ. Tu in zdaj.
Pa pred tekmo še pomislil nisem, da bo tako divje. Začelo se je nedolžno. Za avtobusi so nas pripeljali v Labin, nam ponudili hrano. Pizzo in sendviče, Spil sem makjato. In ujel pogovore. Eni so bili informirani. Bilo jim je jasno, da bomo dobili svoje. Malo sem se zdrznil. V glavnem pa sem bil miren. Začel sem umirjeno, a vseeno za kak utrip prehitro. Nekaj časa sva klepetala a Stojanom, ki je po Plominu odšel naprej. Proti Učki ni velikih posebnosti, gre za prebijanje skozi tehnično zahteven teren. In ugotovitev, da smo res začeli dve uri kasneje kot lani. Tako je noč prišla prej. Okoli Učke je bila huda megla. Pomagalo je poznati ta konec. Spust po mokri skali in blatu je bil v megli neugoden. V enem trenutku odletim na podlaket. Zelo boli. In ni zlom, ker se lahko naslonim na palico. Niti koža ni preklana.
V Poklonu nas čakajo bogato obložene mize. Že v zgodnji fazi imam težave z zaspanostjo. Tako jo v megli v enem križišču mimo pihnem. Sokolje oko italijanske ultrašice me opazi, saj se se zadere v noč: 'Planik'! To me zapelje v prave tirnice. Spust z Velikega Planika je bil tehnično kar hud. In glede na razmere je bila tu previdnost karta iz rokava. Po Brgudcu me dohiti Miloš. Malo prej sem imel eno manjših spalnih kriz. O, vem kako bistro bi bilo na takšno tekmo priti nekoliko bolj spočit. Miloš prvič poizkuša na 100 milj, je pa že bil pred leti na Adventure-ju, pa na triatlonih in maratonih. Lepo nama gre. Klepetava, To je faza, ko gre vse po maslu. Padejo Orljak, Gomila, Trstenik in smo pod Žbevnico. Še pod tem hribom sem pomanjkljivo oblečen. Ramena imam gola. Na vprašanje hrvaškega kolega, če me zebe, smelo odgovorim, da ne. Takšna, pravilno dozirana vprašanja skupaj z naraščajočim vetrom zunaj izzovejo dvom. Hitro oblečem vetrovko. Zunaj piha bolj in bolj. Kapuco imam čez glavo. Očala so skrita pod njo, da mi jih ne izpuli. Burja noro žge. Ni konca močni izpostavljenosti. Na vrhu ni nikogar. Prostovoljec si je modro rešil življenje. Izpostavljenost traja še lep čas ob spustu. Zraven pridno lije. Po dolgem spustu se znajdem pred Buzetom.
Nisem povsem prepričan ali gre za bitko pri Waterlooju ali je to le dobra stara tranzicija v Buzetu. Gledam sotekmovalce, ki po vrsti mečejo puško v koruzo. Opomnim se, da sem star maček. Za mano so štiri uspešno zaključene dirke na 100 milj. Dvakrat UTMB, dvakrat 100 milj Istre. Nisem iz sladkorja. Bom pojedel mineštro in se preoblekel. Umil sem si noge, preobul nogavice, zamenjal majico. Spodnji del je premočen, vetrovka kot cunja. Superg za menjati si jaz brihtna bučka nisem vzel. In gremo v moker, spihan dan, Najprej me trese. A po nekaj minutah teka je vse v redu.
Takrat enkrat so prizorišče v Buzetu zapustili trije hrvaški tekači, ki so imeli očiten namen tekmo zaključiti. Za nekaj časa sem imel ponovno družbo. Padli so Hum s številnimi prečkanji po kamnih preko Mirne, nista izostala dva psa na verigah, ki sta čuvala njivo obdana z ničemer. Prišel je Draguć in jezero Botonega. In prišli so blatni odseki. Še več blatnih odsekov in še, blato kajpada. Potem pa strmo na Zamask, ob neizogibnem cmokcanju po blatu. Skoraj vsak korak bi me lahko sezul. Na vrhu skoči iz avta prostovoljec. Ponudi pijačo in banane in to, in se trese od mraza. Od zagorskega kamerada izve, da mu 'bar propuha ne fali'. In gremo dol, po blatni drči. Žulji me tu dodatno ustavijo, Ostanem sam,. Previden sem, vseeno uspem pasti. Na isto mesto, kot ob spustu z Učke. Tako bolj boli. Kmalu osvojim Motovun. Pričakata me dve ljubki prostovoljki. V mrazu z dobro voljo čakata nove in nove izmučene osebke, ki jih noč prinaša iz doline in odnaša naprej.
Prostovoljci na tej tekmi so nekaj posebnega. Toliko pozitivne energije je v njih. So eden od tehtnih razlogov, da se ne odneha. Hvala vam za vso pozitivno energijo. Niste si vi izmislili vsega tega blata .
Naivno sem pomislil, da sem iz ta hudega ven. Seveda se je motiti človeško. Spust z Motovuna je bil spet obeležen z obiljem packanja po premočeni istrski zemlji. Bil sem sam. Packal sem po blatu. Iz mene je stopil predšolski otrok. Bil je togoten. Iskal je krivca, češ kdo je nastavil vso to blato. Ko sem razčistil, da sem tu po svoji volji in sem končno prišel do odrešujočega asfalta, sem postal zaspan. Kot kak pijanček sem šel čez Livado. Ob vzponu proti Oprtlju se je stanje izboljšalo. Sledile so bitke s spancem in žulji in že sem zapustil Buje, delal se je dan. Bil sem neenak boj s spancem. Taval sem in boril. Za mano priteče ruski tekač. Pozdravi me, že prej se večkrat srečava. Zdirjam za njim. Dobro je potegnil, ga ne izpustim. Čutim, da me to lahko zdrami. Potem se umiri. Zaklepetava se. Hvaležen sem mu, saj me je po dveh neprespanih nočeh, ki sem ju lotil utrujen, s svojo prisotnostjo poživil. Obdelava vrsto tem, Pove marsikaj zanimivega o trailih v Rusiji, ki so v strmem porastu. Izvem, da je srečal dve gozdni živali. Ni se spomnil angleške besede. Nič hudega, po rusko je bil zajec. Kramljala sva o Istri. Vedel je, da ja malo hrvaška, malo slovenska. Sem izjavil, da bi lahko bila tudi samostojna. Se ni strinjal. Premajhna je, je rekel. Da bi me prepričal, je vse skupaj ponazoril. Češ, Ukrajina ni tako majhna, a ni sposobna neodvisnosti. Garynja mi je razložil svoje, sam pa se nisem spuščal v politične diskusije. Povem mu, da sva že blizu cilja in da se bova na križišču srečala z mojo ženo.
Irena, šefica najboljše podporne ekipe na svetu, ki je tokrat tudi edini član, je čakala na križišču. Odskakljamo še zadnji delček proge in že nas čaka sončno dopoldne v Umagu. Tu je veliko slovenskih tekačev. Lep čas se pogovarjamo. V žilo dam čudoviti doma varjeni izdelek Tonija in Katje. Lovim D vitamin. Sledi kratek spanec. In ker sva si z Ireno vzela prost ponedeljek, sprehodi po sončni obali.
Zdaj, par dni kasneje ugotavljam, da so občutki v zvezi s tekmo zelo prijetni. Uspešno sem zaključil dogodek, o katerem se bo še dolgo govorilo. Seveda je nekaj ugotovitev, ki pa nisem prepričan, da bodo veliko pomagale. Na dirko pojdi spočit, za vsak slučaj vzemi na tranzicijo kakšen kos oblačila več, tudi toplejšega. Izboljšaj obvladovanje žuljev. Izboljšaj menedžment spanja. Vsako vreme je super vreme. Saj pravim, ni nujno, da bodo ugotovitve pomagale.
Organizacija tekme je bila izjemna. Proga je bila čudovito označena. Bogato in raznovrstno založenih okrepčevalnic je bilo dovolj. Prostovoljci so bili krasni. Organizacija je vsako leto znatno boljša. Na vreme na srečo ljudje še ne moremo toliko vplivati, da bi si ga kar izmislili. Je takšno kot je.
Čestitke vsem sotekmovalcem na vseh progah, ne glede na to, do kod ste prišli.
In zahvala Ireni . Ni lepšega, kot, ko lahko po takšni bitki z najbližjim podeliš nekaj, kar se te močno dotakne.