- 09 Maj 2005, 11:05
#39537
Hm, hm, ne vem, al naj kr vse povem od A do Ž al nej ta sočne detajle ven spustim... 
Skratka bilo je tako.
Na štart so me pripeljali brez ministrice inu brez bodigarda. Ministrico sem kmalu našla, ker je dovolj glasna, da se jo sliši inu vidi tudi med tisoč tekači. Tokrat hvala bogu za to
Drug problem pa je bil locirati še gospoda He-heja, ki se je sicer suvereno javljal po telefonu, ni pa bilo slišati, da bo kaj kmalu našel štart. Zanašali sva se samo še na Matejo, da ga bo nekako dostavila z njegove žurke na Urha.
Vmes smo pozdravljali in odzdravljali inu ne nazdravljali, TF Analizatorji so si pripravljali frizure (LojzeP... wannabe beautiful PRESS), TF Softići so v nizkem štartu pihali za štartno linijo (Seabiscuit PRESS), naravni WC-ji za kladami drv pa so bili ves čas na polno zasedeni.
In bodigarda še kar od nikoder...
Potem se pa le pripelje....oz.ga pripelje Mateja.
Ko sem ga zagledala, sem umrla od smeha. Da vidte to faco... In izjave In ogrevalne vaje Prav fajn smo se zabavali.
15 minut za hardiči je bilo dovoljeno štartati še ženskam in ostalim nižjim rasam. Hvaležni smo za to
Naša trojka je suvereno štartala zadnja in močno smo se trudili za ohranitev te pozicije, vendar nas je kmalu prehitel nek ambicioznež, ki je šel lulat in nas tako degradiral v status predzadnjih. Blamaža pa pol!
Ministrica je kmalu dobila napad reaktivne blaznosti in je začela šprintat v hrib in prehitevat vse po vrsti, midva pa seveda za njo. Bodigrad je šel na špiritni pogon, jest pa na moč volje.
So pa divje, tele trojke. Nisem si mislila, da je proga tako razgibana, meni se lani ni zdela, ko sem stala pri magistratu
Hribček gor, pa hribček dol, topotanje horde bizonov, tekačev, navijačev in drugih žvauc, vmes pa smeh in pripombe in spodbujanje in hec na hec.
Se pa na tem mestu opravičujem, če smo šli komu mal na živce. Morte vedet, da je mel en od nas mačka, drugi dve sva pa že po naravi mal
Debate so ble zanimive, ministrico se je spet slišalo od Vardara do Triglava, pa sem ji še mal pomagala, da so jo RES vsi spoznal
Bodigard pa kot tiha senca žbljnk žbljnk za nama, je kr trpel za svoje nočne grehe, se mi zdi
, ni mu blo lahko Ampak ne okol govort. Dobr, mal ga je ovirala še frizura. Bor, za ta hitre teke je treba met mal več aerodinamike na glavi, ne pa tisto šavje
Spet bom tepena...
Fino je blo, res. Tak zabaven, prijateljski, sončen tek, ki sem ga tekla za prijatelja, ki si je dan prej vzel življenje. Nisem vedla, če bi tole napisala, ampak bom. Vsa življenjska sila in veselje, vse, kar sem v soboto doživljala v sebi in gledala okoli sebe, vsi nasmejani obrazi, vse je bilo zanj, ker mu je tega tako manjkalo.
Najlepši del je bil pa tisti od spusta z Golovca do cilja. Direkt mimo mojega bloka in ob Ljubljanici v lahnem drncu. Ob magistratu nam je Miha dal zastavo, da smo z njo tekli v cilj. Kar mravljinci so mi šli po hrbtu, sem bla tko ponosna, pa kar nosilo me je, ob takšni množici, pa ministrici, pa senci od bodigarda za nama ...
Domov se sploh nisem mogla spravit, še po poti sem navijala, pa pred blokom sem se utaborila in čakala trojke na 28 km, kar je blo pa tudi posebno doživetje, ker so bli večinoma presenečeni in veseli, da kdo navija zanje čist nekje izven konteksta tam na Prulah, prav fino smo pokramljali. Gospod Ščuka je bil sploh ves čustven, šefetu sem predala zastavo, da je z njo odsurfal na cilj, za Pegaza me je mal skrbelo in skrbi so se očitno uresničile. Na žalost te trojke nisem dočakala, samo une profesionalke, ki tečejo sam še za keš , sem še vidla, Muti v svojem značilnem elementu, Simi mal zmatrana in brez pravega navdušenja, Vanja je pa neki jezikala nazaj , pa je prehitra zame, da bi tekla za njo in slišala, kaj ma za povedat
Analiza pa: fajn lokal, zelo potrpežljiv kelnar, forumovci vedno bolj , lotov veliko, razsodnosti vedno manj... 
Sej pravm...
Skratka bilo je tako.
Na štart so me pripeljali brez ministrice inu brez bodigarda. Ministrico sem kmalu našla, ker je dovolj glasna, da se jo sliši inu vidi tudi med tisoč tekači. Tokrat hvala bogu za to
Drug problem pa je bil locirati še gospoda He-heja, ki se je sicer suvereno javljal po telefonu, ni pa bilo slišati, da bo kaj kmalu našel štart. Zanašali sva se samo še na Matejo, da ga bo nekako dostavila z njegove žurke na Urha.
Vmes smo pozdravljali in odzdravljali inu ne nazdravljali, TF Analizatorji so si pripravljali frizure (LojzeP... wannabe beautiful PRESS), TF Softići so v nizkem štartu pihali za štartno linijo (Seabiscuit PRESS), naravni WC-ji za kladami drv pa so bili ves čas na polno zasedeni.
In bodigarda še kar od nikoder...
Potem se pa le pripelje....oz.ga pripelje Mateja.
Ko sem ga zagledala, sem umrla od smeha. Da vidte to faco...
In izjave In ogrevalne vaje Prav fajn smo se zabavali.
15 minut za hardiči je bilo dovoljeno štartati še ženskam in ostalim nižjim rasam. Hvaležni smo za to
Naša trojka je suvereno štartala zadnja in močno smo se trudili za ohranitev te pozicije, vendar nas je kmalu prehitel nek ambicioznež, ki je šel lulat in nas tako degradiral v status predzadnjih. Blamaža pa pol!
Ministrica je kmalu dobila napad reaktivne blaznosti in je začela šprintat v hrib in prehitevat vse po vrsti, midva pa seveda za njo. Bodigrad je šel na špiritni pogon, jest pa na moč volje.
So pa divje, tele trojke. Nisem si mislila, da je proga tako razgibana, meni se lani ni zdela, ko sem stala pri magistratu
Hribček gor, pa hribček dol, topotanje horde bizonov, tekačev, navijačev in drugih žvauc, vmes pa smeh in pripombe in spodbujanje in hec na hec.
Se pa na tem mestu opravičujem, če smo šli komu mal na živce. Morte vedet, da je mel en od nas mačka, drugi dve sva pa že po naravi mal
Debate so ble zanimive, ministrico se je spet slišalo od Vardara do Triglava, pa sem ji še mal pomagala, da so jo RES vsi spoznal
Bodigard pa kot tiha senca žbljnk žbljnk za nama, je kr trpel za svoje nočne grehe, se mi zdi
, ni mu blo lahko Ampak ne okol govort. Dobr, mal ga je ovirala še frizura. Bor, za ta hitre teke je treba met mal več aerodinamike na glavi, ne pa tisto šavje
Spet bom tepena...
Fino je blo, res. Tak zabaven, prijateljski, sončen tek, ki sem ga tekla za prijatelja, ki si je dan prej vzel življenje. Nisem vedla, če bi tole napisala, ampak bom. Vsa življenjska sila in veselje, vse, kar sem v soboto doživljala v sebi in gledala okoli sebe, vsi nasmejani obrazi, vse je bilo zanj, ker mu je tega tako manjkalo.
Najlepši del je bil pa tisti od spusta z Golovca do cilja. Direkt mimo mojega bloka in ob Ljubljanici v lahnem drncu. Ob magistratu nam je Miha dal zastavo, da smo z njo tekli v cilj. Kar mravljinci so mi šli po hrbtu, sem bla tko ponosna, pa kar nosilo me je, ob takšni množici, pa ministrici, pa senci od bodigarda za nama ...
Domov se sploh nisem mogla spravit, še po poti sem navijala, pa pred blokom sem se utaborila in čakala trojke na 28 km, kar je blo pa tudi posebno doživetje, ker so bli večinoma presenečeni in veseli, da kdo navija zanje čist nekje izven konteksta tam na Prulah, prav fino smo pokramljali. Gospod Ščuka je bil sploh ves čustven
, šefetu sem predala zastavo, da je z njo odsurfal na cilj, za Pegaza me je mal skrbelo in skrbi so se očitno uresničile. Na žalost te trojke nisem dočakala, samo une profesionalke, ki tečejo sam še za keš , sem še vidla, Muti v svojem značilnem elementu, Simi mal zmatrana in brez pravega navdušenja, Vanja je pa neki jezikala nazaj , pa je prehitra zame, da bi tekla za njo in slišala, kaj ma za povedat
Analiza pa: fajn lokal, zelo potrpežljiv kelnar, forumovci vedno bolj
, lotov veliko, razsodnosti vedno manj... Sej pravm...
(tam nekje od 5km dalje, pa zanimivo da v drugem kolenu kot pred mesecem)...
bi tekel Hard žico 06 z mano 
