Se spodobi kaj napisat o teku, če že tako čestitate. Hvala!
Odločitev padla pozimi, ko je Matjaž rekel, da bi šel in to z mano. Ker je že tekel tam in zagotovil, da bom zagotovo zmogla, če bom tekla z njim, sem bila ZA. Potem smo v različni sestavi - a več ali manj isti osebki- ob nedeljah tekli počasi in daleč…Matjaž vmes stakne pljučnico in težave z nogo – zapovedana dolga pavza brez treninga…
Bujenje ob 3.30 v Solčavi. 1 banana za zajtrk, sprehod s Tobijem in oče odpelje v Celje.
Štart ob 6.h. Štartna pištola zatajila – počila 3 minute
po začetku teka in sprožila smeh med tekači. Zelo toplo – v tekaški majici TF in ¾ pajkicah- te napačna izbira. Skupina takoj zelo raztegnjena.Opazila dekle, oblečeno v dolge vojaške hlače in nizke Scarpa gorske čevlje. V taki opremi tekla (vsaj) do Mozirja. Wow! Povedala, da je mislila, da je tek tak, kot tisti na Grintovec!
Precej začetnih km po potki ob Savinji (kolesarji bi rekli off road). Prijeten teren, na mestih potrebno paziti na gležnje in kam postaviš noge. Že soparno. S Tinijem in Matjažem tekli skupaj in ves čas čvekali. Tempo med 5:45 (ne norita no, tole bomo še plačali – by Matjaž) in 6:00 /km.
Prva okrepčevalnica ob nekem bajerju, na katerem sta mirovala dva laboda. Hudo očesu všečne hiše v Bregu pri Polzeli. Na pol ure hodili, goltali gele, se solili in pili. Po planu (kkšnem neki, ga sploh ni bilo – samo do cilja smo hoteli priti) v Polzeli. Mladostniki- redarji na križiščih lepo pozdravili!!! vsakega tekača.
V Letušu vsi trije zavili v nasprotno smer (k avtu) in gledalci so tulili za nami, da smo falili. Dotankali vodo, nabutali gele v pas in odbrzeli. Počutje odlično. Si čestitali za opravljeno 1/3 proge.
Potem so noge hotele hitreje, a zmenjeni smo bili, da tečemo skupaj. Matjaž je videl moj pogled in naspidiranost in me nagnal naprej. Ujela Draga, ki ga je bolelo koleno in je hodil. Nadaljevala skupaj, a me je tudi ta nagnal naprej, ko sva ujela še eno punco. Ta bila v dolgih pajkicah, bombažni majici, brez pasu za vodo in brez gelov… Pogumno!
Meni pas pomeni neodvisnost (voda na razpolago, ko sem žejna in okrepčevalnice seveda nikjer), v njem kristal soli,geli, homeopatska arnika, čarobna kremca, papirnati robci in mobi.
Na Ljubnem čakal oče – preobuvanje v ta lahke superge, sol in voda – za preoblačenje ni časa, saj mi je tisto dekle ubežalo naprej… Občutek, da so stopala otečena in so superge naenkrat premajhne. Polarjev pas naredi odrgnino. Pa kaj potem. Očetu zagotovim, da sem praktično že na cilju, pa zmajuje z glavo… Pravi: še 27 km, veš kje je še to
…
Zaženem se naprej – potrebno brzdanje tempa, saj km resnice šele sledijo (by Matjaž). Tista rdeča pika skoraj km pred mano – a neplansko hodi. Moja planska hoja: na 14 min teka - 1 min hoje. Držim se tega in dobro gre. Povprečni pulz 150. Od Ljubnega navzgor se cesta skoraj ves čas vzpenja. Ne bo šlo več 10km/h. Do takrat kazalo na skupni čas 7h 30min.
V Lučah sem 3 min pred štartom na 17 km. 300 ljudi na štartu. Zelo vesela Mojce
in Simona, pa MatjazV navija iz prve štartne vrste, pa Fotr, MABE, Učenec... Točno opoldne se zapodijo po glavni cesti. Nisem več sama, vsak se premika v sebi najugodnejši hitrosti. Prijetno in zabavno… Promet se sprosti in vijugamo med vozili – tudi busi. Ni panike, so obzirni.
Pri Igli malce zatrokiram, pojem košček banane, malo čokolade in imam hodalno pavzo že po 9 min teka. Sredi Solčave čaka moja mama – skače s fotoaparatom in ponosna je. Prvič me vidi na teku – in to na domačem terenu! Tempo malce pade, volja ostane. Oznake na cesti so že enomestne in hitro se menjajo. Tempo od 6:01 do 6:52/km.
Sem že na vhodu v Logarsko. Nekdo leži ob cesti, zraven reševalci. Samo 3 km do cilja. Škoda zanj
.
Cilj na vidiku – pospešim, da se številke ne obrnejo na 7h 51min. Forumovci čestitajo…. Fino, vse se je lepo izšlo. Nobenih težav, žuljev, krčev, notranjih bojev.
Tudi oče in Tini sta že tam. Upam, da kmalu pridejo še ostali ultramani… In ko pridejo, je vse ok.
Ta kratki progaši uničili vse banane, za nas ostala le jabolka in menda pasulj. Torej glodam jabolka in neke polnozrnate (ful presladke) kekse.Potem pa dež odplakne razglasitev; nismo mogli razobesit TF zastave in naredit skupinske fotke… Mar smo se zato boril?
Še precej časa analiziramo in sklepamo nova poznanstva, potem avtobus (pa ne tisti, ki se je pokvaril) odpelje udeležence k njihovim avtom.
Midva greva nazaj v Solčavo. Zadovoljna sva, mišice naju sploh ne bolijo, le kolena čutiva pri hoji navzdol po strmih stopnicah.
Zvečer gremo še na sprehod s kužki in vse je tako, kot da teka še ni bilo
…
Statistika: 75km, 639m vzpona, 122 m spusta; porabila 5000 kcal; pulz povpr.150, max. 165, input: 6 gelov, 1/3 banane, 3 koščki čokolade, 1 l basice sport, mnogo vode, himalajska sol
ČESTITKE VSEM, KI SO TA VIKEND TEKLI KJERKOLI!!!
