ojla vsem skupaj.....še poročilo ene zmede, ki ponosno nosi majčko TF...
zgodba gre v bistvu leto nazaj, ko sva z intelektualko drug drugega prepričevala, da potrebujeva malce več kondicije, kolikor sva jo premogla takrat...
..in sva začela "laufat" in sva se nadebudno prijavila tudi na 8 km v Sežani.......no pa je imela bolezen svoje načrte in tako sem se lanskega dogodka bojazljivo udeležil sam (zgolj zaradi tipično slovenske navade: "če si plačal, boš pa ja izkoristil do konca":)) in sem nekako pritekel do konca.......vseeno sem bil zadovoljen sam s seboj, navkljub dejstvu, da sem bil metafora kakšnega Zetorja......počasi a zanesljivo....in tako se je začelo....potem sva nekako migala celo poletje...
prišla je pomlad...in spet najava sežanskega dogodka..tokrat že malce bolj prepričana sama vase, sva se prijavila......zraven sva v modro puščico "naštimala" še tri nadebudneže z enakimi cilji in "odprava zelenega zmaja" je lahko krenila v Sežano..
....v avtu pa klasična scena: zbadanje, napovedovanju najboljših rezultatov in nasploh poln prtljažnik samozavesti....ker mi smo res hudi modeli.....

.hehehe.

..ob prihodu v kraško prestolnico smo spoznali, da bo konkurenca huda,ostra, nič kaj prizanesljiva, zato smo se šli najprej malce pomiriti v "Enko", kjer nas je samozavestna forumovka (vsaj zdi se mi) s suverenim stritizom - (beri: nase je navlekla majico z rdečo piko) skulirano pomirila..."kaj pa je hotla nardit z nami mladiči"
...ob takem zgledu smo se tudi mi hitro preoblekli in se začeli kvazi ogrevati...to nam nikoli ni šlo dobro, saj smo mnenja, da se bomo s tekom tako ali tako, kar sami ogreli....seveda smo potem tam nekje med prvim in tretjim kilometrom spet hropli...no potem so se Zetorji ogreli in do cilja je šlo brez problemov....
tistih nekaj trenutkov pred štartom se je zdelo, da se je število prebivalstva v Sežani potrojilo......pa da imajo na hrbtu vsi neke velike rdeče mozolje....
....ob štartu so se rdečke razkropile po progi.....in po začetnem slalomiranju smo si z družbo izborili svoj prostor in začeli teči vsak svoj tempo......takoj sem začutil razliko v primerjavi z lanskim tekom....za spremembo sem jaz malce prehiteval...

in povrhu vsega niti nisem imel slabih trenutkov.....dohitevanje skupinic je imenitno učinkovalo na samozavest in kmalu sem se znašel pred klančkom, ki se mi je lani zdel strm kot vitranška strmina (...no ja..ni bilo tako hudo..to je že treba priznati...) tokrat je klanček kar hitro izginjal pod mojimi podplati....(mimogrede..Pegasusi so se imentino obnesli...)
.....in ko sem imel že počasi vsega dovolj, tam nekje na 6 ali 7 km...zgodil se je namreč šibki trenutek, ko ni bilo v bližini nobene inspirativne deklice v pajkicah....

in sem sam pri sebi začel modrovati, da kaj mi je tega treba, da v hribe lahko hodim tudi brez tekaških tekov in da jaz tako ali tako nisem za ta šport...so se kot strela z jasnega pokazali.....
... "the Untouchables", v podobi 5trce, Fotra, njunih kolegov in velikih motivov.....seveda....kaj pa drugega...če že potiskal nisem, sem bil dolžan vsaj en malce bolj glasen vzklik in en "gimme five" vsem sodelujočim...res.....Srečko bi rekel : KAPO DOL, TIM JE TAPRAU".....kar naenkrat so se prej omenjeni izgovori poslovili in do cilja je šlo zaradi tega prizora precej lažje, precej hitreje, precej bolj motivirano....
in tako sem oddelal nedeljsko tlako v Sežani......za 6 min in 30 s hitreje kot lansko leto...s precej boljšimi občutki...
EPILOG: ko se je odprava zelenega zmaja v cilju zopet poiskala, je sledila viskokokakovstna analiza podprta z nekaj pollitrskimi argumenti in hudumošnimi dovtipi ter sklepom, da naslednje leto spet pridemo...kakopak z rdečo piko na hrbtu....to se menda že spodobi, pa še vpliva na izboljšanje rezultata....
HOWGH - govoril sem
aja..sem morda pripomnil, da se mi je zdela Sežana včeraj superfinomegafajnšponohinsploh ?...
