No očitno je končno prišel še moj čas, da kaj spesnim na to temo. Glede na to, da je bil današnji dogodek zame najpomembnejši letos, si zasluži tudi najbolj obširno poročilo z dejstvi in vsemi prisotnimi občutki.
Ljubljanski maraton je itak končni rezultat celotnega leta dela (treningov). Jaz osebno sem še intenzivnejšo pripravo začel en mesec prej. Dejansko se je tudi pri meni potrdilo že večkrat ugotovljeno: KOLIKOR VLOŽIŠ V TRENINGE, TOLIKO DOBIŠ NA TEKMI.
Tekaško obarvan dan razdeljen na več delov:
1. Čas pred štartom:
Vstal že ob 6-ih. V Ljubljano sem šel že v tekaški uniformi. Avto sem parkiral malo dlje pred centrom Ledina, ker večina ljudi ne ve za ta parking, ali pa se jim zdi predaleč. Do štartno ciljnega prizorišča sem že tekel in imel to že ogrevanje pred tekmo. Pred samim štartom sva se že našla z obivankenobijem, s katerim sva skupaj pričakala prvo TF slikanje, za nas "kratkaše." Ne vem, ali je tu kriv dež ali kaj drugega, ampak na to slikanje nas je prišlo zelo malo in tudi precej na hitro smo vse opravili, tako, da sem imel srečo, da sem sploh videl kakšne tf-jevce.
2. Tekma:
Vsi omenjate vreme, na katerega žal nimamo vpliva. Tudi meni osebno, je sicer ljubše, če je sonček, ampak morda so pa osebni rekordi padali ravno zaradi tega. Na štartu smo se čisto spredaj postavili Obivankenobi, 2 moja kolega iz Kopra in jaz, vsi s približno istimi ciljnimi časi, željami in sposobnostmi. Med temi tremi velikani, sem zgledal pravi palček

Še malo čvekanja pred pokom pištole in gasa. Vedno si pred tekom rečem, da ne smem prehitro začeti, a očitno kar ne morem iz svoje kože. Začetna želja me potegne za najboljšimi. Po prvem kilometru prvič pogledam na uro; 3:30 min./km. "Hudo" si rečem, to ne bo šlo tako naprej, ne bom zdržal. Vendar je zanimivo, da sploh še nisem čutil nič utrujenosti, niti nisem imel občutka, da sem tako hitro začel. Nato sem na vsakem pretečenem kilometru spremljal tempo in do 7. sem uspel držati pod 4 min./km. Ta čas so bili vsi trije moji kolegi in konkurenti še za mano. Nato me je ujel eden od dveh Koprčanov (ne omenjam ga z imenom, ker jih itak ne poznate). Cca 2 km, sva potem tekla skupaj, potem pa je on ušel naprej. Na nobeni okrepčevalnici se nisem nič ustavljal, ker se mi je zdelo škoda vsake sekunde, pa tudi nobene žeje nisem čutil. Glede na to, da je bila celotna naša proga dolga 10,5 km, sem jaz ustavil čas na 10. km, ker mi je bil cilj postavitev osebnega rekorda točno na 10. Prebil sem magično mejo 40 minut in sicer
39:30. Že tu zelo zelo zadovoljen, glede na to, da bi bil že vesel, če bi imel čas 41 minut. To mi je dalo dodatna krila (brez red bulla) in udarim praktično šprint do cilja. Vendar pa me cca 100 metrov pred ciljem ena roka potreplja po hrbtu in "piči" mimo mene, kot raketa. Bil je drug Koprčan. Na koncu čas v cilju neto 40:45, bruto 40:48. Absolutne uvrstitve nas 4-ih: Koperčan 1

34. Koperčan 2

38. Jaz

40. (cilj sem imel sicer med prvih 30, ampak sem še vedno zadovoljen), obivankenobi

49.
3. Čas po tekmi:
Malo z zamudo sem sicer prišel tudi na drugo slikanje, a je bilo žal že vsega konec. Vse kar sem lahko tu storil, je bilo nekaj besed z znanimi forumovci. Dejansko mi je žal, da nisem spoznal nekaterih, katere virtualno sicer že, ne pa osebno. No, pa drugič. Po preoblačenju sem se vrnil na prizorišče in spremljal dogajanje še naprej. Vzdušje super, pozitivna energija, hrana, pijača, muzka, ni da ni. Počasi je prišel še čas za analizo, očitno pa še vedno prezgodaj, saj sem bil tam takoj 2. za Tinijem. No, kasneje so začeli kapljati tudi ostali. Tu spoznal bobra, debatiral pa predvsem s tistimi, ki smo sedeli blizu. Odšel predčasno, tako, da upam, da ste se imeli ostali lepo še naprej.