Forum za opise in izkušnje iz tekaških prireditvah. Povejte, kako je bilo. Lahko ali težko, da gremo prihodnjič še mi zraven :)

Moderatorji: ero, AVI

#227428
Jožko napisal/-a:Pozdravljeni!
Ne vem kako bi začel to moje pisanje po takem dogodku in po tolikih pohvalnih besedah, ki ste nam jih namenili že takoj po maratonu, tukaj na TF ali kako drugače ...


Spoštovani Jožko in vsa ostala prijazna druščina, ki se trudite za ta tek, kakor tudi vsi sotrudniki s katerimi smo se na progi srečevali v soboto. Res neverjetno lepa je ta proga, in neverjetno prijazni so ljudje ob njej. To kar delate je prava coprnija. Že danes, ko so noge še trdre od sobotnega teka že razmišljam kdaj se bom lahko naslednjič podal proti Črni prst.

Veliko je bilo že napisanega pa bi vseeno izpostavil tudi skrb za okolje. Ko sem prisopihal na vrh Durnika in segel po vodi, so mi odprli tudi gel. Zraven mene je stopil deček, ki je vse smeti, ki sem jih pridelal skrbno pospravil v koš. Res kapo dol! In takrat sem se šele zavedal, koliko odpadkov pridelamo in kako skrbni ste, ne le da sve pripravite, pampak da za nami tudi pospravite.

In to je potrditev Jožkotovih besed: ".... nas preprostih ljudi, ki želimo to lepotico ohraniti našim zanamcem v vsej svoji lepoti."

Odkriti, pokazati pa hkrati ohraniti takšno kot je - to je umetnost če ne coprnija, ki ste jo izpilili v nulo.

Res lepa hvala, da smo lahko del tega.
#227519
Primorske novice, 23.6.2010
Gorski maraton štirih občin, generalka za svetovno prvenstvo
V Podbrdu so spet pripravili najboljšega od vseh možnih gorskih tekov. Tekači so na progi pustili ogromno energije in potoke znoja, a domov odhajali bogatejši za čudovito doživetje.
GORSKI TEK> Vreme se je v soboto organizatorjem in udeležencem devetega Gorskega maratona štirih občin (GM4O) opravičilo za nagajanje lani, ko zaradi njega osmega GM4O niso mogli izpeljati; tokrat je bila v z dežjem preplavljeni Sloveniji Baška grapa izjema, sonce ni lenarilo, tako kot niso gorski tekači na 35 kilometrov dolgi progi s 5100 metri višinskih razlik; prhanja tik pred ciljem so bili deležni le najpočasnejši.

Od nekaj več kot 300 prijavljenih tekačev, ob Slovencih je teklo še nekaj tujcev, se jih je na progo podalo 275, na cilj pa jih je prispelo 268, prav vseh 54 žensk in 214 moških, odstopilo ali prekoračilo časovno omejitev osmih ur je sedem moških. Čas je, da krilatico o močnejšem moškem in šibkejšem ženskem spolu spravimo na smetišče.

Za organizatorje je bil tokratni tek generalka za svetovno prvenstvo v gorskem maratonu, to bo v Podbrdu 18. junija 2011. Graparji so prebijali še en led, deveti GM4O je štel - ob članstvu v primorskem gorskotekaškem pokalu - tudi za prvo državno prvenstvo v gorskem maratonu, te nameravajo prirejati poslej vsako leto v okviru Atletske zveze Slovenije. Močni aplavzi tekačev organizatorjem, še zlasti očetu prireditve Jožetu Dakskoblerju, so povedali, da je generalka odlično uspela.

O tem je prepričana zmagovalka (4:14:33.7) in državna prvakinja Valerija Mrak (AD Posočje), Gorenjka. “Vesela sem zmage. Seveda sem utrujena, greš kot lahko greš, če te kaj odreže, te odreže, nimaš kaj. Dva tako strma vzpona, na Črno prst in Porezen, sta huda, to je najtežja progo, po kateri sem tekla doslej. Generalka za SP je bila fenomenalna. Vsaka čast organizatorjem, okrepčevalnice so bile tako pogosto, da nisi nič zamudil, če si kakšno izpustil, ker si imel naslednjo že čez 10, 15 minut. Imel si tri, štiri vrste pijače, hrane kot si hotel. V tujini teki sploh niso tako dobro organizirani,” je povedala najhitrejša ženska, edina dvakratna zmagovalka (še leta 2007) GM4O.

Druga je bila Mihaela Tušar iz Idrije (ŠD Nanos) z 12 minutami zaostanka. “Najslabše mi je šla ravnina med Stržiščem in Oblokami, čez Porezen pa sem zaživela in prehitela veliko tekačev. Generalka je uspela, pri organizaciji tako vedno vse štima, verjetno bodo edini problemi prihodnje leto z logistiko, nastanitvijo udeležencev.” Mihaela je še dan prej morala na urgenco po mazilo za žulj na nogi, zaradi katerega ni mogla niti normalno hoditi. “Želela sem si samo to, da me danes ne bi bolelo, četudi se bo zdravljenje vleklo še 14 dni. In ni bolelo,” je odleglo šampionki.

Zmagovalec med moškimi, Gorenjec Matjaž Mikloša (KGT Papež), je uro ustavil pri 3:39:47.7. Sploh ni pričakoval zmage, je povedal. “Ves čas sem tekel svoj tempo, nič nisem pretiraval, moj edini cilj je bil priti na cilj prej kot v štirih urah. Kar dobro mi je šlo, pravzaprav super.”

Drugo mesto je osvojil domačin Martin Štendler (Graparski kerlci) z dobrima dvema minutama zaostanka. Na GM4O je bil doslej kar štirikrat četrti. “Danes sem bil vrh Porezna spet četrti, pa sem si rekel: nekaj bo treba narediti. Proti cilju na Petrovem Brdu sem spustil na ful, pa čeprav sem tekel še kar varno; v avgustu grem v ZDA na SP v gorskem teku in ne bi se rad poškodoval. Uspelo mi je priti na stopničke in zelo sem zadovoljen.”

Odlična tekačica veteranka je Novogoričanka Valda Dornik (DLT Filipides), vendar smo jo doslej videli teči samo na ravninskih tekih. Odločila se je poskusiti še gorski tek, in za začetek si je izbrala kar najtežjega. “Izkušnja je bila v redu, za progo sem potrebovala šest ur. Nisem trpela, razen v Durnik, tam me je pobralo. Če bi se ustavila, ne bi več premaknila nog. Zdaj takoj tega ne bi ponovila, bom videla prihodnje leto, morala bom malo potrenirati s palicami, tokrat sem jih prvič držala v rokah. Organizacija je enkratna, vreme čudovito, edino na koncu me je opralo.”

Naslednji gorski tek iz serije primorskega pokala bo v petek, 25. junija, na Malo Goro (Kamnje pri Ajdovščini) za člane. Start bo ob 10. uri. Ta konec tedna bosta še dva ravninska teka, v soboto Bistrški tek nad Ilirsko Bistrico (mladina ob 14., malčki ob 15., člani ob 17. uri), v nedeljo pa Dobravski tek v Dobravljah pri Ajdovščini (mladina ob 16.30, pohod ob 17.45, člani ob 18.30).

Opralo je tudi njeno klubsko kolegico Alijano Magajne iz Nove Gorice, ki je ciljno črto prečkala dobrih 40 minut pred iztekom zapore osmih ur. Ni ji bilo videti, da bi bila izmučena, strinjala pa se je z ugotovitvijo, da tisti počasnejši na teku bistveno več naredijo kot najhitrejši, ki jih čaka počitek že po štirih urah ali še prej. Tako kot vsi, ki so prišli skozi cilj, je tudi ona dobila medaljo, ki jo je izročila možu Zmagu, očetu primorskih ravninskih pokalnih tekov. “Mojemu Zmagu čestitam za tisto, kar je naredil 10. junija 2007, ko je šel z mano po progi. Takrat ni hotel, da ga vpišemo v knjigo tistih, ki so zmogli celotno progo, je pa rekel, naj ga vpišemo v knjigo preživelih. Zdaj je tam vpisan, zaslužil si je tudi medaljo,” je povedala sicer utrujena, a nadvse dobrovoljna Alijana, v objektiv pa smo ujeli še sina Domna, ki tudi teče.

S progo sta opravila dva župana, Mihael Prevc iz Železnikov in Milan Čadež iz občine Gorenja vas-Poljane, cerkljanski Jurij Kavčič se je omejil na podeljevanje priznanj, tolminski Uroš Brežan je imel veliko službenih obveznosti in je tekače pogledal v Hudajužni (sicer pa ga še čaka izpolnitev zaveze, da bo nekoč pretekel progo), bohinskega Franca Kramarja pa ni bilo videti. Prevc je tekel prvič in je svoje navdušenje nad “fantastičnim” vzdušjem, ki spremlja tek, in solidarnost med tekači z izbranimi besedami opisal pred mikrofonom na podelitvi priznanj. Malo je trajalo, ampak vsake toliko je prav, da tekači tudi slišijo tisto, kar jim je sicer dano občutiti na tej enkratni tekaški prireditvi.

Maraton sta pripravila TD Podbrdo in LTO Sotočje. Vodja Jože Dakskobler je za PN povedal: “GM4O je potekal tako, kot smo si zamislili, naše največje zadovoljstvo je, da ljudje v dežju odhajajo nasmejani, zadovoljni, obljubljajo, da bodo prihodnje leto spet prišli. Pri organizaciji sodeluje 17 društev iz vseh štirih občin (Železniki, Bohinj, Cerkno, Tolmin), letos pa tudi Vitezi dobrega teka z Bleda, nešteto domačinov, vse štiri občine in Slovenska vojska. Mi bomo ta maraton peljali naprej po naših močeh, tako kot smo ga danes. Ko ne bo več šlo, pa bomo zadeve še izboljšali in maraton peljali naprej.”

Rezultate najdete na www.gm4o.si. VENČESLAV JAPELJ
#227526
Tudi jaz se iskreno zahvaljujem vsem,ki so poskrbeli,da je maraton vedno vrhunsko organiziran.Sploh ni dvoma,da tak ne bi ostal tudi v prihodnje,saj za njim stojijo ljudje,ki vedo kako se streže takim stvarem :clap:

Sam sem imel manjšo krizo med pl.Kal in Hudajužno,v Durnik je nekako šlo,spust z Porezna pa je bil osvežujoč.Takoj po prihodu v cilj sem si rekel,da letos ne več,a sem naslednji dan že iskal primerni datum na koledarju :D Ja,tako te zasvoji tale maraton.Letos bo zagotovo ponovitev :wink:

Še enkrat hvala Jožkotu in vsem sodelujočim na okrepčevalnicah :laola
#227612
Pozdravljeni!
Na zalogi imamo še nekaj tekaških pajkic, ki so jih udeleženci prejeli kot praktično nagrado, če je kdo zainteresiran za nakup se lahko oglasi. Prodamo po nabavni ceni. Hlače so dobre in ne bo vam žal. Lahko pokličete ali ZS ali kako drugače :D
#227847
Še jaz, še jaz, pa tale tema tudi ne sme še v pozabo :wink:

Sem take vrste tekač, da mi je GM4O bil letos osnovni cilj. Že v zimski pripravi sem mislil na njega in držal pesti, da bo vreme zdržalo. Očitno sem na Brezje nesel dovolj denarja, da je zaleglo :wink:

No še vedno imam velik handikap tek navzdol. Kaj pa vem koliko tekačev je šlo mimo mene navzdol od Črne prsti. Če ne bi imel toliko že za sabo, bi rekel klinc pa taka tekma :wink:

Pa pride hrib in moja malenkost začne prehitevati in ego počutje se takoj izboljša :D

Skratka z rezultatom 4:37 sem si potešil željo iti GM4O pod 5 urami. Zdaj pa že študiram, koliko se da v enem letu izboljšati čas s pridnim treningom. Ugotovil sem, da bi šlo od 10 minut do 20 minut. Kakšno je kaj vaše mnenje?

Še to me zanima koliko vam je kaj nameril Garmin ali podobna zadevščina in koliko smo porabili realnih kalorij. Nekaj pa že, vsaj jaz ko sem prišel k sebi šele po enem tednu :D

O organizaciji in to odlični je bilo pa že tako ali tako vse napisano, zato samo Jožku in kompaniji želim vse naj pri pripravah za vrhunsko svetovno prvenstvo :laola

Pozdrav v Baško grapo,
Marjan
#227864
Sam sem bil na maratonu tretjič.Prvo leto sem šel nekaj čez 5 ur,naslednje leto malo čez 4 ure,letos pa sem šel nekaj minut pod 4 urami.Zame osebno je zelo važen prvi del do Črne prsti in zadnji najvažnejši na Porezen,kjer lahko izgubiš ali pridobiš ogromno časa.Marjan zate mislim,da čas okrog 4 ure 10 minut ne bi smel biti problem.
#227866
marjan napisal/-a:Še jaz, še jaz, pa tale tema tudi ne sme še v pozabo :wink:


Se strinjam z Marjanom.
Noo marsikdo niti ne ve,da je organizator večer pred tekmo poslal na nočni ogled proge tudi ta pravega medota :wink: Po pripovedovanju, ga je ravno sredi noči nekje dohitel,prehitel ali obšel Zvone,ki se je naslednje jutro z vsemi tekači podal v tretji krog.
Mislim,da je srečati oziroma slišati lomastenje medota okoli Durnika v temni noči,dvignilo Zvonetu adrenalin in je potem tretji krog kar preletel z nami.Nič ti nisem fouš te izkušnje Zvone obenem pa...čestitke za opravljene 3kroge na tej veličastni trasi :clap: :clap:

B
#227870
Pozdravljeni!
Ja je res, kar pravi Pingo ja! V drugem krogu sta nekaj časa družno hodila ZVONE in MEDO z Durnka po Elizejskih poljanah, potem pa ga je medo zapustil in odšel po svoje hehe :D Bi bilo lepo, da bi nam Zvone sam napisal kako je, ko te pozdravi medo v temni noči :oops:
Vsem pa, ki se boste tega projekta v tem letu lotili pa naj povem, da sem sam že večkrat tudi ponoči sam kolovratil po teh poteh, pa ga nisem še videl ali karkoli drugega, kar je v povezavi z njim. Tako, da medo je že nekje na Kočevskem brez skrbi :D
Seveda pa Zvonkotu čestitke tudi z moje strani :laola
#227916
Blizko nočno srečanje z medvedom pod Durnikom!

Pozdravljeni ultraši!

Nisem se mislil oglaševati... ampak debata na Forumu je nanaesla...

Nekaj pomislekov za tiste, ki (kot jaz) »solirate« nočne kroge GM4O ali kakšne druge...

Veliko "nočnih solo pohodov" je za mano (mogoče glih zaradi tega) in do sedaj nisem imel
prav nobenih "neprijetnih izkušenj".

Ampak, vse je enkrat prvič!

Letos sem si zaželel ponovitev extremne variante GM4O. Čeprav vreme ni bilo preveč obetavno, sem odločil ZA. Začel sem v petek ob 12:30 h v Hudajužni (tam sem parkiral avto z vsemi potrebnimi stvarmi, eno škatlo »hrane in pijače« pa sem pred tem pustil pri koči na Petrovem brdu). Na Porezen, Petrovo brdo in naprej do Koble je vreme bilo idealno. Na Kobli se je vlilo in dež me je spremljal čez Črno Prst vse do Kala, ampak ni bilo sile. Hitro in brez težav sem v 7-mih urah in 11 minutah končal s prvim krogom v Hudajužni.

Nekaj malega pojem in spijem, se preoblečem v suho in naredim za nočni krog ter spet zapodim v strmino proti Durniku in na Porezen.

Ura je bila okrog pol desetih zvečer v gozdu na stezi pod Durnikom (na sredi poti proti vrhu Porezna). Šlo mi je »kot po maslu« in več kot zadovoljen sem ugotavljal, »da bo Durnik tudi drugič padel brez ustavljanja«. Naglavne lučke še nisem imel prižgane (je še nekako šlo tudi brez nje), pa tudi »glasen nisem bil kaj preveč« (tla so bila mokra od dežja in moji enakomerni koraki so bili tihi).

Nenadno (težko rečem razdaljo, ocenjujem na cca 20 -30 m ) zaslišim močno pokanje vej v gozdu na strmini "nekoliko nad mano" v smeri od zgoraj - navzdol in vedno glasneje. Najprej sem mislil, da se navzdol kotali skala. Potem zaslišim še glasno medvedje renčanje. Šele tedaj sem dojel, da je medved. Vse skupaj je trajalo cca 5-10 sekund. Potem pa "mrtva tišina".

Mrzlično sem "iskal" rešitev situacije: kaj naj naredim?

Začel sem zganjati hrup s pohodnimi palicami in vmes poslušati - kaj se dogaja okrog mene.

Po daljšem času prižgem tudi naglavno lučko z upanjem, da ne bom »zagledal medveda«.

Počasi le "zberem pogum" za nadaljevanje proti vrhu. Udarjanje s palicami in zvižganje »znanih in neznanih refrenov« me je opogumljalo naprej. Vseeno, v temi in v gozdu me je ves čas "spremljal" neprijetni občutek. Nadaljeval sem še eno uro skozi gozd do vrha. Pod vrhom »pokličem Jožkota« in »udarimo medvedjo debato«. Nekoliko me pomiri. Koča na vrhu Porezna je bila odprta.

Najprej sem že šel mimo koče in nadaljeval, nisem mislil, da bi prespal. Navzdol naletim na meglo in podzavestno "odvijem možni scenarij": Megla, napovedan dež, ( tri ure dežja sem že imel za sabo) in "malo verjetna , ampak možna " ponovitev " nočnega srečanja" z medvedom (kje drugje na poti ( vse se enkrat zgodi prvič)) , so odtehtali, da sem se odločil vrniti nazaj do koče, kjer sem »prespal«.

Zjutraj sem se »spustil« s Porezna do Petrovega Brda, počakal »start« tekme ter »odtekel še tekmovalni krog«.

Nepozabna avantura (v vseh pogledih), ki bom jo vsekakor še ponovil ( upam, da brez srečanja z medvedom).

NASVET: Če lahko, nočni krog GM4O ( in druga nočna pohajkovanja) delajte v skupini!

Upam, da "vam nisem vzel preveč volje do vaših nočnih solo avantur ".

Jožko pravi, da se je medved mogoče še bolj ustrašil mene kot jaz njega.


Lep pozdrav iz MB! Zvone
#227994
Glede na to, da jaz vidim medveda v vsakem grmu, ti čisto verjamem. Kaj bi šele bilo, če bi ga zares. Oziroma... sigurno bi bila kako uro prej v cilju. Torej se je za vprašati, če ni bilo tole brundagundanje mišljeno kot zajček za boljši rezultat.
Hec na stran, ne želim si srečati nikogar in ničesar kosmatega, in seveda nikjer, ne samo na področju GMja. Sem že šprintala na ta račun, iz kosmatinca je sicer ratala starejša gobarka, ampak čez zihr ga ni.

VESELI BOMO VAŠIH KOMENTARJEV in PREDLOGOV GLEDE NOVEGA PORTALA