Zadnje novičke

[nana]

Za nami je tudi letošnja Palmanova. Najprej sem se izletu nameravala odpovedati zaradi slabe izkušnje s Sladkega Vrha, pa sem se potem pustila prepričat, da bi bilo to nesmiselno. Vsaj pol veselja se je torej zgubilo že pred samo tekmo
Tekma sama ni bila nič posebnega. Milenko me je pustil zadaj že na 2. kilometru, na 3. so me začele boleti mišice, na 4. sem razmišljala o odstopu. Na prvi okrepčevalnici sem si vzela nekaj časa za razmislek in sklenila, da po lanskem odstopu to ne pride v poštev, saj nisem želela, da to postane folklora. Zato sem se odločila nadaljevati. Na 8. km sem čudežno oživela in s konstantnim tempom pritekla do cilja. Milenka sem ujela na 19. km in se morala na koncu kar pošteno potrudit, da me v ciljnem finišu ni prehitel
Na koncu moram biti tudi z rezultatom zadovoljna… letošnji 2. najboljši rezultat, v Palmanovi pa tako ali tako hitreje še nisem tekla. Glede na sezono, ki ne pomeni nič posebnega, kar dobro.
Na koncu pa se moram obvezno zahvaliti še za presenečenje (tokrat za spremembo ni prišlo v obliki mrzlega tuša), ki sem ga doživela na avtobusu, ko sem v znak zahvale dobila med. Hvala še enkrat

[Cormi]

Moje poročilo. Malo pozno, a iz srca
V Palmanovi sem pretekla svojo prvo polovičko, zato se tja z veseljem vračam. Tudi neki rekordi so že padali.
Zadnje leto padajo najprej stave in potem rekordi mene to pač motivira. Tudi tokrat je bilo tako. A ker tečem na "polarja", ki ima le dva kazalca , je bilo potrebno najti zajčka. Maca mi je najbolj "pri roki", sprejela je moj izziv, ob željenem času sicer podvomila celo v svoje sposobnosti (kaj šele potem jaz v svoje ) a to me je še bolj podžgalo, da presežem svoje meje.
Vreme je bilo zame idealno, megla vmes mi je prav godila, ker bi mi bilo sicer že vroče. Prvi kilometri so šli kot bi mignil, do 10. po planu in z užitkom, po 17. sem pričakovala krizo in jo tudi doživela (kako že pravi ZdravkoC ). Ampak se nisem dala. Držala sem se Mace kot klop. Vsake toliko vprašala, če je vse pod kontrolo.
Kilometer pred koncem že diham na škrge. Vprašam Maco, za kateri čas zdaj sploh tečeva. Mi reče "dosegla si svoj cilj, na koncu ti povem več". Skušam vizualizirat svoj zadnji kilometer na domačem terenu. Ne pomaga. Seveda, kadar sem tako utrujena na treningu, zadnji kilometer prehodim. Tu tečem na trmo. V cilju zagledam 1.55..., želela sem pod 1.56.00, jeeeee, zmagalaaa. A menda ne bom spet jokala od veselja kot lani v cilju, ko so mi organizatorji ponudili pomoč misleč, da sem tako izčrpana...
Mi reče Maca: " To je bruto, hočeš vedet tudi neto?" 1.53.54!
Pa so padle solzice ta trenutek zame sanjski rezultat, nikoli si nisem mislila, da sem ga (že) sposobna.

HVALA Maca, brez tebe mi ne bi uspelo. In se priporočam še kdaj, odlična zajčica si in ja, tudi motivacijo za naslednjič potrebujem

[ZdravkoC]

Maca, Cormi, Nana ... same frajerke
lušno je prebrati prisrčna poročilca