Čestitke tudi z moje strani vsem udeležencem te prečudovite tekme. Že na 65 tki, kjer sem tekel je bilo prisotno ogromno borbe in čustev, ko pa pomislim in berem doživljanje udeležencev na daljših dveh razdaljah pa lahko sploh samo rečem
Tekme sem se udeležil prvič in moram priznati, da me je res očarala. Slikovita pokrajina, narava v mnogih barvah, stare istrske vasice, prijazni prostovoljci, brezhibna organizacija, uporabna darilca in še bi se kaj našlo.
Po lanskem ultramaratonu (Ultrabericus, 65 km), ki je bil moj prvi v življenju in na katerem me je zadnjih 20 km bolelo koleno, sem sklenil, da se bom letos za "Istro" bolje pripravil. K obstoječim štirim tekaški
m treningom tedensko sem dodal še nekaj kolesarjenja na sobnem kolesu in vaje za moč. To se je na tekmi poznalo in večji del poti sem užival, kljub vetru in dežju. Je pa res, da se je obrstovalo, ker sem se psihično pripravil na takšno vreme. 10 dni pred tekmo, od trenutka ko sem na internetu videl, da bo slabo vreme, pa do zadnjega dneva pred tekmo sem si predstavljal, da bomo tekli v najhujši možni nevihti, da bo pihala burja in sekale strele... No in potem, je na tekmi samo "malo pihalo in malo deževalo"

Okrepčevalnice so bile lepo založene, edina škoda je bila, ker me je ob postanku vedno začelo zebsti in sem hitro odšel dalje na pot. Potihoma sem upal, da bom na cilj prispel še po dnevni svetlobi a se mi ta načrt ni uresničil. V cilj sem pritekel v dobrih devetih urah, zelo zadovoljen z rezultatom, celodnevnim dogajanjem.
Čestitke tudi organizatorjem in prostovoljcem za odlično tekmo.