Zadnje novičke

[klatez]

Super tek! Naša trojka se je že lani odlično ujela, tako da najšibkejšega člena pravzaprav nimamo. Letos pa sploh, ker smo hoteli upravičiti svoje ime in smo res tekli ta tek za dušo in telo in ne rezultat. In smo se naklepetali, obkrožili Ljubljano, poanalizirali na Trojanah (delno skupaj s Škoti /ups pardon - Savinjčani/) in bili pravočasno doma za popoldansko izmeno varstva otrok

Organizacija teka pa je bila tako ali tako standardno dobra.

In še na naslovno stran novega portala smo prišli. In to v kakšno družbo (Desailly, Duncan, Alma in mi ) Nisem vedel, da me bo tek tako hitro izstrelil med zvezde. Ma nič, moram še Direkt in Novice prelistat...

[Nataša]

Ah, te trojke...tako nedolžno ime, pa tako dolga proga. Še Kerouac ni tko dolgo strašil čez Ameriko, kot smo mi v soboto po Ljubljani in Urhu in Golovcu in Prulah. Bilo nam je pa vsekakor bolj fajn kot njemu, ki je bil, revež, sam, mi pa trije, vsak po svoje naspidiran (Matej), neprespan (Bor) in preprosto počasen (Nataša).

Zjutraj so nas lovili televizijci, Mirč je dal en prav pošten intervju, ostali smo se skrivali pod mizami. Potem pa štart. Po Wolfovi smo kar eksplodirali, če ni šlo enih 7 na km, pa nič ne rečem! Matota je ves cajt neslo nekam na nos, naprej, da sva ga komaj brzdala. Kot zenovci bi se še čist blamirali, če bi prvi pritekli na cilj in potem nihče več ne bi verjel v te japonske čirečare.

Nak, počasi smo mleli. Čez organizacijo nimam pripomb. Nekdo je fino naštelal sonce, spustil ravno prav vetra, redarji so stegovali pravo roko, vode in pomaranč še ni zmanjkalo, ob vznožju Urha pa smo sploh doživeli pravo veselico okoliških klenih fantov in zdravih deklin, ki so nam vpili s traktorja, navijali, rjoveli, še golice smo bli deležni...

čez Golovec se je malo zavleklo. Take razdalje le še nisem pretekla in so utrujene mišice mal kazale svoje zobe, predvsem v hrib. Bor je bil pa itak vesel, ko sem zahodila, da je še on, mačo, lahko kao solidarnostno capljal zraven, medtem ko je Matej poskakoval po eni nogi, divjal v lahnem drncu, poviseval z dreves in preganjal dolgčas.

Vmes sem se enkrat zvrnila čez korenino na nos, savinjske škote smo prehiteli najmanj 105x, po klancu navzdol v Prule je šlo pa najpočasneje. Uh, kolenčka, šparamo jih.

Najlepša je bila pa itak analiza. Malo pusta sicer, brez druge tukalice . Kaj mi pomagajo selebritis... Staša je pritresla odlične novice, videla sem par že dolgo nevidenih, poklepetali smo, v Mali ne grem, na Ferske tudi ne, Aljo sem ofrnažla za en sladoled, potem pa sem odrinila v mižale.

Čestitke vsem, ki ste pretekli in preživeli. Bil je res en tak perfect day.

[Car]

Tolpa je štartno številko ponosno nosila četrto leto zapored in lahko se pohvalimo, da gredo rezultati lepo v Maovem stilu od poraza do poraza do končne zmage. Letošnji poraz je sicer za približno 40 sekund boljši od lanskoletnega podviga. Kakopak smo si spet obljubili, da ne damo miru, dokler rezultata ne spravimo pod uro. Pesimisti bi rekli: kako optimistična napoved. Ampak nam se, blago rečeno, frka. Mi tečemo, komentiramo, dihamo ko sloni, v dalji iščemo idealne tange in se že na Orlah veselimo kasnejšega piva v Mačku. Bi si upal pripomniti, da gojimo zdrav, rekreativni pristop do množičnih prireditev. Ko se bodo Tolpi poklopile vse stvari in ne samo pivo po teku, bomo odtekli sanjski tek, ko se bodo gledalci ob progi na lep sončen samo zaradi našega piša prehladili in zasmrkali. Ja, tudi to se bo enkrat zgodilo. Kot rečeno: ko najdemo trden in zanesljiv korak. Tolpa je skratka popolnoma korektno odigrala svoj del vloge.
Se mi zdi, da podobno razmišljajo tudi Softiči. Letos prvič v tej zasedbi, zaenkrat še brez potrebe po komolčarjenju v začetnih kilometrih so odtekli svoj blagi alpski tempo in suvereno napovedali svetlejše čase. Kot da že zdaj ne bi bilo dovolj svetlo, ko so se zadeve lotili nekako v hipijevskem slogu: lako ćemo. Ko dodajo še kanček sistematične nepopustljivosti se jih ne bo dalo zaustaviti. Vem, ker jih poznam. So se v tej trojki znašli sami trmnjaki, ki ne odnehajo kar tako in na lahko. Prej nasprotno, mora stvar že precej smrdeti po preseganju, da odnehajo. Kolikor slišim že napovedujejo lastne majčke in kolesarske izlete. Kardio slika bo lepa slika; samo to lahko dodam.
Za namen daljšega sestavka, ki se ponudi ob dobri kavici je potrebno še malo paberkovanja o organizaciji in progi. Ta je bila letos začuda manj blatna, a zato toliko bolj obljudena. Hkratni štart 800-tih trojk verjetno res izgleda fascinantno in privabi organizatorjem solze ponosa na lica, a zadevo bi morda morali zastaviti malček drugače. Bodisi z več štarti, bodisi s premikom štarta tja proti cesti Druge grupe odredov in bi tako ravnina do prvega klanca malce raztegnila množico. Ampak se ni za sekirati, Trojke v osnovi pač niso namenjene rezultatu. Navkljub zaznamovanosti besede je tovarištvo kar primeren izraz. Ker sem trenutno v naletu, se bom spotaknil še ob prvo okrepčevalnico, ki je postavljena tik ob škarpo, ki jo najbolj nadebudni izkoristijo za preskok, medtem, ko »komajdihajoči« gremo naokrog in potem ob porajajoči, rahli omledevici komaj odslalomiramo med skakajočimi »škarpaši«. Trki so neizbežni. Torej: zavzemam se za trak, ki bi preskoke onemogočil. No, do cilja potem nimam več pripomb, še več, trasa postaja vse boljša in iztek od magistrata do Prešerna predstavlja evforični vrh.
Kasnejša analiza je potrdila domneve, da smo močni tudi v roke. Obremenjevanje bicepsov in osamljenega možgana se je za večino zavleklo pozno v popoldne, za nekatere celo v noč, ko so bile odstrte še zadnje podrobnosti sobotnega podviga. Ja: »blo je tko in blo je tkole, šli smo naokrog in bli smo dobre vole«. Yeeeeeeaaaaaaahhhhhhhh !!!!!!!!!!

[Staša]

Sobotno jutro se je začelo v znanem stilu: ZS z vsebino "JAO PIŠKE!"
Takoj razlog, ki te spravi v dobro voljo. Pogled na jasno nebo je bil naslendji razlog. In že sem vsa prebujena skakljala naokrog že ob šestih!

S člani trojke "družba" sem se pripeljala pod Urha, kjer sta me s številko oskrbeli sopionirki Klaudi in vodja Janika. Vzdušje na štartu je bilo super, namesto hitrega štarta aplavz ob poku pištole. In že smo jo sopihale v klanec... Janikina ideja, da nam natisne imena na majčko, se je izkazala za odično, saj nam ni bilo dolgčas niti za hip. Vsak, ki nas je dohitel, se je spotaknil ob ime PIONIRKE in prav prijetne komentarje smo poslušale. Tudi nekateri drugi sotekači so popestili čas nam - super ideja je tole od Financ, z "dober tek" na hrbtu. Matjaž, zagotovo imaš prste vmes! In - mimogrede, lepi ste danes v Financah na slikci!!!

Tek čez Golovec je minil, kot bi mignil. Malo gore, malo dole, sem ter tja smo se prijetno nasmejali, ko je kateri od fantov bodril svoje sotekačice "saj ta je ta zaden klanec". Janika je kljub sopihanju pridno klepetala in ogovarjala vse naokrog, obratno se je dogajalo naši Klaudi , sama sem skrbela za aplavziranje mimoidočim navijačem. Eni so bili res super!

In že je sledil spust po ta zoprnih kockah in šviganje švaganje po ljubljanskih mostovih. Del proge, ki se mi je doslej vedno neznansko vlekel, tokrat pa mi je ob vsem vzdušju bil prekratek. En dva tri in že smo bile v ciljni ravnini, kjer smo se potrudile prehiteti še tri gospodiče pred nami. Hehe, po 13 km off tekanja

Po dveh letih spopadanja s ta dolgo progo je prišla na vrsto krajša. V takih okoliščinah, ob toliko navijačih, dobri družbi in lepem vremenu je prekratka. Noge bi kar nesle. Komaj čakam drugega leta, ko se zopet spoprimem s ta dolgo...

Analiza pa... tokrat dvojna. Z mojimi Becelčki tokrat najprej Pod lipo, potem pa še v Subitu. Ja, res popoln dan. Hvala Janiki In Klaudi za vso organizacijo glede naše trojke oz. četvorke in ostalim za navijanje, analizo... in predvsem za lepe želje!

Tini, midva pa drugo leto!

[boštjanmm]

Oj!
Ker že vsi pišete svoje občutke naj še jest pristavm piskr.
Na forumu sem frišn ampak ga berem že dlje časa in tko sem tud spremlu dogajanja o iskanju trojk itd.
Mene pa je teden prej poklicu frend če grem tečt in sem bil takoj za. Pol sem pa zvedu da je ženski del ekipe Marija Trobec in sem se mal zasikeru da bom pa vrjeten ta švoh. No takoj so me potolažl da tečemo skupi in da bo vse OK. V lanskem letu sem imel tak čas že štiri tekme za sabo letos pa je bla to prva tekma tko da v bistvu nisem vedel kje sem. Ampak moram pohvalt progo čeprov je u Lj. je bla odlična ker je skoz po gozdu. Sem pa po dolgem času spet sreču tistih tisoč poznanih iz gorskih tekov in tekov kar tako.
Ne vem če ste vidl da je teku tud direktor DAVČNE UPRAVE Ivo Simič, sm mislu da nam bo kar takoj davke pobral.
Skratka bilo je lepo, naslednjič se pridružim še analizi da vas spoznam v živo.
lp

[Lena]

Zopet sobota v znamenju teka, analize, srečanj...

Naša detelca je tekla že drugič. Super vzdušje, krasno vreme, dobra oskrba, prevoz iz Tivolija do štarta organiziran posebej za našo trojko. Manj pripravljene kot lani, a celo za nekaj minut boljše (mogoče me pa zato noge še danes bolijo).

Analiza do zadnjega (vmes še malo po trgovinah), spoznala nekaj novih, zopet videla nekaj "starih", nekaj lanskih pogrešila.

Hvala vsem za prijetno družbo!

Lena

[ero]

hoj,

nekateri vprašujete, če se bo dalo dobiti fotke, ki sta jih v cilju fotkala fotografa Športne mreže. bojda se bo dalo

[Damijan]

Še moje videnje trojk: OK, kot vedno. Vzdušje sredi Ljubljane fenomenalno, proga super, če tečeš progo tretjič, problemov z iskanjem trase in slabo organizacijo redarske službe niti ni... A najboljše je bilo, ko smo pritekli v cilj, je tisti partizanski pevski zbor ravno odpel "Hej, brigade"... Ludo! In vedno več fac, ki jih srečujemo na tek. prireditvah oz. se pogovarjamo takole na forumu. kar premalo časa, da z vsakim kaj konkretno podebatiraš.

Naša trojka MUDa (Miran, Uroš, Damijan) je izpolnila svoj cilj, 28-ko odtekli tik pod 2 urama, če ne bi bilo težav z želodcem, pa bi bili še kakšno minuto hitrejši. A saj vemo - trojke so trojke in nekdo je ... člen. Skratka- OK!

[še1PR]

Ob moji 1. obletnici...mal daljše poročilo.
Lani v sredini marca sta me dve prijateljici alpinistki, ko smo sopihale na Polhograjsko Grmado, začeli prepričevati, da bi bile prav primerna trojka... "Ja gotovo, ampak a vesta, da jaz sploh NE tečem?!" "Ja boš pa začela!" "Sta prepričani?" "Ja!" Moj trener Gašper mi je napisal program, potem sem morala pa poročat! No malce sem tudi zamolčala... (To, da mi intervali smrdijo... )
Prava zmagovalka sem bila, ko mi je ARABRAB, po koncu najinega 5 km teka (ZEN ZEN varianta hitrosti) stisnila roko in rekla: "No, sej sploh nisi čist fuč, ko sem šla prejšnji teden s kolegico, je pol prehodila in na koncu sem jo skoraj prinesla do avta."
Pred mano je bil "1. uradni nastop". Prve trojke, pri katerih sem tam pri observatoriju že škilasto gledala in bila prav hvaležna enemu od tekačev, ki nas je "posvojil". Do cilja je nato čebljal in nas spodbujal, da nisem vedela ali se bom zadušila od tempa ali od smeha! V cilj smo pritekle s sklenjenimi rokami in občutkom, da smo zmagovalke! Lenčka, Mateja in seveda Gašper, so torej (poleg ostalih mojih PR-jčkov, ki si lahko lastijo zasluge, da sem spoznala TF) krivi za to, da je tek postal ena od mojih rekreacij.
Ko so bile trojke mimo, bi bilo kar čudno nehat! So me PRji "vzeli" v Celovec, na Rokovem teku je "padla" prva 21-ka, pa tek ob Savi, polovička LM,... Potem je bilo kar nekaj pavze (službene obveznosti, popotovanja). Ko je Vlajko pripravljal 1. Runnerjev tek, je bilo nujno, da (poleg gojzarjev) spet postanejo blatne tudi superge! Vmes še nekaj Golad, malce Brda, prva zmaga! In leto je naokrog!
Torej: Trojke 2
Lenčka je zamenjala superge za plezalke in ostala na plezariji, midve z Matejo pa v iskanje tretje. Saj ni bilo težko. Darja se je letos odpovedala 28-ki in trojka je bila polna (Pia, ne me kregat! ). Prijave, prevzem štartnih številk,... še vse OK.
In...dan D!
Na internetni strani organizatorja piše: "PREVOZI NA ŠTART Prevoz tekmovalcev za tek trojk na 12 km na Urh bo organiziran z avtobusi Ljubljanskega potniškega prometa. Odhod avtobusov bo ob 8:30 s Kongresnega trga." Z ARABRABino ekipo kengurujk smo bile zmenjene pri sidru. 8:20. Več kot 10 min nima smisla stat tam. No, vsaka od nas je malček zamudila in kažin je bil tu. Zanimiv začetek. ARABRAB nikjer. Od doma je že "zdavnaj" šla. Kaj zdaj? Ena cela in dve tretjini trojke? Na srečo je Matejo pripeljal Dimitrij in vseh (pssst ) 6 + pes, se nas je zbasalo v avto. NA JURIŠ! na štart. Kengurujki sta odskakljali proti ozvočenju in srečni našli ARABRAB, ki je na Kongresnem trgu slišala o zadnjem avtobusu in hop, "bolje, da grem kar na štart..." Ko smo zataknile nase vse tiste knofljice, ki držijo štartne številke, sem padla v objem sošolcu iz srednje šole, ter ga pogledala v noge... Me prešine: "Kje imamo pa me čip?" Halo? A bo te norije morda že konec? Sej smo vse tri res mal proti blonT, ampak tole ima meje! Ja, čip torej? Zdajle še prilepljen na štartni številki in...v naslednjem trenutku že na supergi! Tudi to smo rešile. Pred štartom bolj mal znanih obrazov, le nekaj TF pik. "Kje ste vsi "moji"?" Pok! Pa smo šli. Mateja in Darja prav udarno v hrib, jaz pa že na začetku na škrge! Kaj šele bo?! Kljub temu, da mi je šla množica na živce, mi je kar pasalo, da je bilo treba zahodit... Drugače bi še jaz brisala superge v tistega pred mano, kot so jih tisti za mano vame. Do Orel v gužvi, potem po asfaltu se je malce sprostilo. "Juhu! Kva je dobr! Ej, kva se mamo mi dobr! A se nimamo dobr ?!" " Ja super! Ej, dejta mi pustit mal dihat!" Zadnji klanec pred vrhom Golovca, je bila moja leva rama izredno v napoto desni rami nekega prijaznega tekača. Je moral imeti kar ornk pospešek in našel me je v ravno primerni baletni pozi z eno nogo v zrak, da sem bila kaj kmalu z vsemi štirimi na tleh. "Oh oprosti! A si u redu?" Grrr! Moj: "sem ja!" je bil bolj čez zobe . Glavno, da sem cela, gremo naprej! O! Prehitimo MajdoPR in oba Fotra... Kaj bom važna, če mi rata tud letos priti pred PRji na cilj... Darja zavije nastavljat pasti lisicam in kliče: "Kar pejta, vaju bom že ujela" "Ok, če te ni, te počakava pri okrepčevalnici!" Je že prej prišla za nama. "Gremo!" Še zadnji "najdaljši" klanec, pol pa navzdol... "Juhu " Kje je tisti lanski navijač sopotnik?! Lani je bila tu kriza, letos pa malca... No ja, kakor za koga, vsekakor pa mnogo lažje kot lani. Na zadnjem ovinku se mi derejo ARABRABini in dvigajo napis zanjo "Dejmo mami!" Face! Še mal! Preklopim v prvo, primemo se za roke! "Hura!" V cilju smo! Čas sicer malce slabši kot lani, ampak glede na množico v katero smo padle na začetnih klancih nič čudnega. Tako ali tako je bil cilj druženje, in toliko "juhujev" kot smo se jih zadrle po poti, ne spravimo ven kar vsak dan. Ta je bil poseben!
Potem je bilo treba do avta, se problečt in nazaj na Šuštarski most. Navijat! Na začetku sva bili sami s Tjašo, ki je lovila v fotoaparat 28tke. Potem je počasi prikapljalo še nekaj TFjevcev, da smo družno ploskali. Ja Nto pa ja moram počakat, da me časti sladoled! Sploh ni bilo treba šotora postavit, pa ognja zakurt,... ker sta jo Bor in Matej čist čilo na cilj pripeljala! Niso okoliški lokali še nič rulet dol vlekli! No mal moram vseeno pošimfat redarje! Tam po Šuštarskem mostu je kar nekaj trojk želelo kar takoj v levo. Smo nato živi TF zid naredili, da ni bilo težav. Ni še konec. Še v Subita. Še nekaj zame novih obrazov TF, nekaj spet videnih in nekaj domačih. Pa sladoled sem tud dobila! Ampak tisti od Nataše me pa še čaka! Juhu!
Pa naj še kdo reče, da ni bilo fajn!
Kar zanimivo "tekaško" leto je za mano. Zdaj pa naprej. Najprej v Umag, potem pa pogledat, če je kaj trden most...

[MirkoPR]

To so trojke, je dejal Mirko, ko smo pritekli na cilj. Res je tako in ravno tek v trojkah je nekaj posebnega. Zagotovo bi Majda in Mirko lahko tekla precej hitreje, če ju ne bi bremzal, pa tudi sam bi tekel precej počasneje, če me ne bi onadva vlekla naprej. Kljub temu, da sem bil najšibkejši člen v trojki, je bil to krasen tek.

Hvala Fortu za vso hvalo! Drugič se bo pač on "oddolžil". Res je bilo lepo teči zaradi dobre družbe, občutka povezanosti, lepe narave in lepega vremena ter odličnega splošnega vzdušja. Hvala tudi vsem fotografom!
Še bomo tekli!

MirkoPR

[ero]

z dovoljenjem avtorice prilagam članek iz včerajšnjih Financ:

Durs boljši od Financ

[table][row][img=left]http://www.tekaskiforum.net/galerija/albums/prireditve/2006/20060506_Ljubljana_trojke/Finance/F85ZS_tek_trojk8_us.1147024117.jpg[/img]Trojke v rožicah - ne od alkohola, od adrenalina po teku na 12 in 28 kilometrov: Uroš Urbas, Tatjana Pogačnik, Lucija Bošnik, Stane Petavs, Renato Žugaj, Andrej Simonič, Maja Perko, Novica Mihajlović ter Robi Nikolič - stojijo z leve. Na kolenih pa Jurij Giacomelli, Janja Simonič, Katarina Matejčič. Povsem desno spredaj je Matjaž Fuchs - edini, ki je pretekel 28 kilometrov.[/table]
Medtem ko smo se v prejšnji številki Financ že hvalili, koliko trojk nam je uspelo nabrati za tek okoli Ljubljane, bomo zdaj povedali še, kako smo bili hitri. Z žalostjo v srcu moramo ugotoviti, da nas je prehitela ekipa Dursa. Čas trojke, v kateri sta tekla Ivan Simič, prvi dacar, in Andrej Šircelj, Bajukov sekretar, je v zgolj moški konkurenci 1:14:45.

S Financ so bili najboljša trojka teka na 12 kilometrov Maja Perko, Jurij Giacomelli in Stane Petavs. Vseh mešanih trojk je bilo 281. Naši najboljši so morali nekje na sredini proge zelo hropsti: neki otrok je svojega očeta namreč zaskrbljeno vprašal, ali bo kdo slučajno tudi umrl, ko se tako mučijo. Prišli so seveda srečno na cilj. Druga je pritekla naša trojka s Katarino Matejčič na čelu, nanjo pa sta se "šlepala" Robi Nikolič in Andrej Simonič. Tretja od ekip Financ je na cilj pritekla trojka Lucija Bošnik, Tatjana Pogačnik in Novica Mihajlović, četrti pa so bili Janja Simonič, Uroš Urbas in Renato Žugaj. Finance so imele tekmovalca tudi v moški trojki na 28 kilometrov: v ekipi Tekaški forum 001 je tekel Matjaž Fuchs, njen čas pa je bil 2:39:30. Skratka, bilo nas je malo morje in sotekmovalci so zavistno ugotavljali, a v tej firmi pa vsi športajo - ali kaj.

In kakšen je bil tek? Naši tekači najprej čestitajo organizatorjem, da so končno poskrbeli za več vecejev, čeprav je na startu kljub sanitarijam veliko tekmovalcev pomočilo grmovje okoliških hiš. Fantje, saj niste živali, vendar, malo več vzgoje, prosim.

Največja težava teka trojk, vsaj na 12 kilometrov, je bila gneča, tako na startu kot na gozdnih poteh. Tako se morda vnovič splača razmisliti o ločenih startih za posamezne skupine trojk. Za dober tek oziroma še boljši tek tudi prihodnje leto! Mi ciljamo na šest trojk Financ.

Številke in ljudje

Mešane trojke 12 kilometrov

* 109. mesto Finance 1: Perko, Giacomelli in Petavs; čas: 1:20:19

* 161. mesto Finance 2: Matejčič, Nikolič, Simonič; čas: 1:25:23

* 163. mesto Finance 4: Bošnik, Pogačnik, Mihajlović; čas: 1:25:34

* 236. mesto Finance 3: Simonič, Urbas, Žugaj; čas: 1:33:07


Najboljša trojka Finance 1.













[img=left]http://www.tekaskiforum.net/galerija/albums/prireditve/2006/20060506_Ljubljana_trojke/Finance/toplak_simona_br.1043779847.jpg[/img]Simona Toplak

[ZadniKING]

Torej, malo pozno pa vendarle... še moje malenkosti zahvala vsem organizatorjem za dobro opravljeno delo. Sicer pa sem se tudi na tek sam spomnil šele tik pred zdajci, ko je večina ostalih trojk že skrbno načrtovala taktiko in strategijo spopada s traso proge. Še dobro, da sta se dva Vrhničana odločila za juriš na 28 km, in ker dva ni tri... no, da ne dolgovezim do onemoglosti - hvala Petru in Damijanu za družbo!!!
Čeprav je tek trojk prireditev, na kateri rezultati niso pomembni, pa sem vseeno zadovoljen tudi z dejstvom, da sem letos pritekel v cilj celih 12 minut hitreje kot lani, za nameček pa se še med tekom samim tudi neizmerno zabaval. OK, priznam, v klanec sem res brundal nespodobne besedne fraze, a je bilo to bolj tako... za spodbujanje samega sebe in iz navade pač...
Ja, pa da ne pozabim. Oni par KratOchWillov v Subitu je tudi pasal. In za dušo in za telo!
Preden kliknem na "pošlji" naj ponovim besede najlepše rož'ce, ki jih je kdajkoli premogel Polhov Gradec. "Vidimo se v Radencih!" Upam, da s čimveč vami.
lp