- 17 Jun 2009, 22:06
#186764
Fiftijeva (Borisova) zgodba nam da misliti in hkrati vedeti, da je dejansko možno premagati tudi ultra maraton z razmeroma majhno kilometražo. Če bi na zadevo gledali po šolsko, bi bilo še za 21-ko malo. Res noro. Najbolj zanimivo se mi zdi, da opisuješ pot, kilometre in občutke, praktično nobenega govora pa ni o tvoji utrujenosti, naveličanosti, zidu ali celo odstopu. Kot bi dal to že nekajkrat čez. Mislim, da si rojen ultraš in si si to potrdil sedaj. Glede na tvojo mladost, verjamem da je še dolga ultra kariera pred tabo. Ljudje na veliki zvon obešajo (no tudi jaz bi, če bi se tako odločil
) svoj prvi maraton, ti pa greš v tišini in odlaufaš svojo prvo 100-ko. Želja je premagala bolečino, utrujenost in posledično progo. Dober si.
Tudi ostalim seveda vse čestitke, je pa res, da ste ostali že "stari ultra mački" in vmes ena "mačka"
Zanimivo vas je prebirati, čeprav sem kratkaš.

Tudi ostalim seveda vse čestitke, je pa res, da ste ostali že "stari ultra mački" in vmes ena "mačka"

Zanimivo vas je prebirati, čeprav sem kratkaš.
Če nočeš zamuditi na cilj,
ne čakaj na tiste, ki gredo za teboj,
in ne hiti za tistimi, ki gredo pred teboj.
ne čakaj na tiste, ki gredo za teboj,
in ne hiti za tistimi, ki gredo pred teboj.