- 25 Jan 2009, 17:16
#167899
Da ne bo samo Lonely vandral po Italiji, smo jo tja odkurili še mi trije, na macin predlog, midva sva bila pa itak oba takoj za. Ja, saj Treviso sploh ni tako daleč, pa če greš sredi noči od doma, vklopiš Garmina in to je to.
Skratka prav lušten družinsko organiziran tek s tremi razdaljami; 6 in 12 km ter polovička. Nakrajša razdalja je bila namenjena tudi pohodnikom. Štartnina 3 evre, čas se ni meril oziroma nihče ni nikogar preverjal, postrežba ob progi odlična, ne glede na razdaljo, redarji se tokrat niso zgubili, polmaraton je dejansko šel čez njive, tako da so bili eni zelo konkretno blatni. Tisti ta pocukrani, ki smo izbrali srednjo varianto (malo me še daje stegenska mišica), tega problema nismo imeli. Temperatura na strartu 4 stopinje, burje prav nobene, tega smo se malce bali. Tek je potekal po čisti ravnini, prvih 5 km po lokalnem letališču. In seveda se najm je vsem trem še bolj smejalo ob pogledu na sonček, pa jutranja Illy kavica sredi italijanskega podeželja je bila tudi nepozabna, ko so skoraj ekstra za nas odprli Emozioni slaščičarno. In za piko na i smo končali v restavraciji, ki je v prvi vrsti pršutarna, ampak sva ob obkušanju raznoraznih sirčkov, zelo dobre mineštre ter solate da te kap prišli na račun tudi medve.
In tokrat sem se za nazaj zelo lepo obnašala za volanom tujega avtomobila, nisem nikomur grozila, zapeljala pa sem čez iste luknje kot zadnjič. Srečala en radar, cagrček je bil malce čez mejo, a sile ni bilo.
Tu je pa še nekaj slikic.
http://picasaweb.google.si/lonimak/SantAgataRun#
Pa ne pozabite pogledat, maca je dopolnila svojo kolekcijo kiklc. Tako da je Laufer mral polovico teka kar grdo gledat sotekače, vsak je (baje) imel nekaj za pripomniti, če je sploh uspel kaj izustiti.
Skratka prav lušten družinsko organiziran tek s tremi razdaljami; 6 in 12 km ter polovička. Nakrajša razdalja je bila namenjena tudi pohodnikom. Štartnina 3 evre, čas se ni meril oziroma nihče ni nikogar preverjal, postrežba ob progi odlična, ne glede na razdaljo, redarji se tokrat niso zgubili, polmaraton je dejansko šel čez njive, tako da so bili eni zelo konkretno blatni. Tisti ta pocukrani, ki smo izbrali srednjo varianto (malo me še daje stegenska mišica), tega problema nismo imeli. Temperatura na strartu 4 stopinje, burje prav nobene, tega smo se malce bali. Tek je potekal po čisti ravnini, prvih 5 km po lokalnem letališču. In seveda se najm je vsem trem še bolj smejalo ob pogledu na sonček, pa jutranja Illy kavica sredi italijanskega podeželja je bila tudi nepozabna, ko so skoraj ekstra za nas odprli Emozioni slaščičarno. In za piko na i smo končali v restavraciji, ki je v prvi vrsti pršutarna, ampak sva ob obkušanju raznoraznih sirčkov, zelo dobre mineštre ter solate da te kap prišli na račun tudi medve.
In tokrat sem se za nazaj zelo lepo obnašala za volanom tujega avtomobila, nisem nikomur grozila, zapeljala pa sem čez iste luknje kot zadnjič. Srečala en radar, cagrček je bil malce čez mejo, a sile ni bilo.
Tu je pa še nekaj slikic.
http://picasaweb.google.si/lonimak/SantAgataRun#
Pa ne pozabite pogledat, maca je dopolnila svojo kolekcijo kiklc. Tako da je Laufer mral polovico teka kar grdo gledat sotekače, vsak je (baje) imel nekaj za pripomniti, če je sploh uspel kaj izustiti.
