E sedaj sem že malo prišel k sebi in bi rad napisal nekaj besed o 3.gorskem maratonu.
Maratona sem se udeležil prvič in moram povedati, da je res prava tekma za preiskus svoje vzdržljivosti in trme.
Kar se tiče organizacije pa same pohvalne besede.Kljub vsem naporom,ki jih doživljaš na progi te ženejo naprej spodbudne besede ljudi, ki živijo s tem tekom.V vsaki vasi te pozdravljajo kakor, da si zmagovalec in tako do cilja.Prav tako je na progi 17 okrepčevalnic z izredno pijaznimi ljudmi.
Na cilju se potrudijo tudi ženske z vasi in spečejo razne sladice, tako da je res o.k.Sam na tekih še takšne organizacije nisem doživel.
Pa še moj čas: 04.48.43 kar je zadostovalo za 31.mesto v kategoriji člani do 40 let in 50 mesto v generalni uvrstitvi.
Pa vendar rezultat je pri tekšni organizaciji drugotnega pomena.
Poskusite drugo leto še ostali in ne bo vam žal.
Gams
Najbolj aktivni uporabniki
ZADNJE NOVICE
Zadnje novičke
- 20 Jun 2004, 02:44
#12520
Prireditev je bila res fenomenalno organizirana in lahko bi rekel, da je gorski maraton 4.občin neke vrste olimpijada, ki je vsako sezono.
Letos sem bil prvič in moram reči, da je proga res zahtevna. Če bi na Črni prsti vedel, kaj vse me še čaka do cilja, ne vem če bi vztrajal. Vzpon na Porezen, ki mu pravijo "ura resnice", se je pri meni raztegnil na skoraj "dve uri resnice". Kaj tako strmega, kot je ta vzpon še svoj živi dan nisem srečal.
Yogo me je razveselil tik pred ciljem in naredil nekaj fotk, katere upam, da jih bomo lahko kmalu videli, zraven pa že vpil, da se vidimo drug vikend na neki drugi gorski preizkušnji. Yogo, drug teden mene sigurno ne bo zraven, pa še kak dan zraven tud nočem niti slišat o gorskih tekih! Kasneje pa morda spet.
Če sem zadnjič jamral o spustu na Pohorskem teku, potem lahko rečem, da tisto ni nič v primerjavi s spustom s Porezna, za "poslastico" pa tečeš zadnji kilometer in pol še po asfaltu navzdol-res pravi balzam" za kolena.
Vendar, ko si enkrat v cilju in se vležeš na masažno mizo in ti prijazne punce z masažnega salona z Idrije zmasirajo noge potem je svet spet lepši, ko pa se še obilno podkrepiš, potegneš srečko, so občutki res fenomenalni.
Moj čas je bil skromnih 5ur 35minut, kar je zadostovalo za končno 103. mesto v absolutni kategoriji moških. ( prva punca je tekla pod štirimi urami-kapo dol!)
Letos sem bil prvič in moram reči, da je proga res zahtevna. Če bi na Črni prsti vedel, kaj vse me še čaka do cilja, ne vem če bi vztrajal. Vzpon na Porezen, ki mu pravijo "ura resnice", se je pri meni raztegnil na skoraj "dve uri resnice". Kaj tako strmega, kot je ta vzpon še svoj živi dan nisem srečal.
Yogo me je razveselil tik pred ciljem in naredil nekaj fotk, katere upam, da jih bomo lahko kmalu videli, zraven pa že vpil, da se vidimo drug vikend na neki drugi gorski preizkušnji. Yogo, drug teden mene sigurno ne bo zraven, pa še kak dan zraven tud nočem niti slišat o gorskih tekih! Kasneje pa morda spet.
Če sem zadnjič jamral o spustu na Pohorskem teku, potem lahko rečem, da tisto ni nič v primerjavi s spustom s Porezna, za "poslastico" pa tečeš zadnji kilometer in pol še po asfaltu navzdol-res pravi balzam" za kolena.
Vendar, ko si enkrat v cilju in se vležeš na masažno mizo in ti prijazne punce z masažnega salona z Idrije zmasirajo noge potem je svet spet lepši, ko pa se še obilno podkrepiš, potegneš srečko, so občutki res fenomenalni.
Moj čas je bil skromnih 5ur 35minut, kar je zadostovalo za končno 103. mesto v absolutni kategoriji moških. ( prva punca je tekla pod štirimi urami-kapo dol!)
Začnem na vso moč potem pa samo še pospešujem!
- 20 Jun 2004, 02:45
#12521
Evo par slikc:
http://community.webshots.com/album/154402222jAasJI
http://community.webshots.com/album/154402222jAasJI
Začnem na vso moč potem pa samo še pospešujem!
- 20 Jun 2004, 19:00
#12545
In danes dan potem naj še jaz nekaj dodam.Sam sem se udeležil vseh treh dosedanjih maratonov in najlažje sem prišel letos skozi.Najbolj strm del proge na Porezen sem šel res z rezervo bolj po planinsko,ker sem se bal krčev,ker je bilo letos do sedaj bolj malo pretečenih km po hribih.Na koncu sem končal na 43 mestu z časom 4.39 kar je sicer za devet minut slabše kot lani,vendar sem bil bistveno manj utrujen.
Glede organizacije pa kot vsa leta res nimam pripomb,tako da gremo naslednje leto spet na hribe in doline ter ravnine
Baške grape.
LP
Glede organizacije pa kot vsa leta res nimam pripomb,tako da gremo naslednje leto spet na hribe in doline ter ravnine
Baške grape.
LP
- 20 Jun 2004, 19:13
#12549
hojla,
še moje poročilce. včerajšnji tek (hm, večinoma hitro grizenje kolen) je bil gotovo eno izmed najlepših tekaških doživetij. hribi, gozdovi, lepi razgledi (kjer se je megla umaknila, da se je kaj videlo), izredno prijazni ljudje, odlična organizacija, ... res enkratno! okrepčevalnic je bilo res polno in poleg več vrst pijače, čokoladk, banan, kivija, peciva so na dveh imeli celo paradižnik in prepeličja jajca. kar nekajkrat sem rekel domačinom na okrepčevalnicah, da bom kar pri njih ostal. no, pa sem potem le šel naprej.
zasedba TF (uradna in neuradna) je bila zelo močna: zagnana, bine, aleksander, tuareg, dule, gregorb, ppoce in ero. če sem koga izpustil, sori! in vsi smo se trudili, kot smo se le mogli, a ne da?
in kako mi je minil 'tek'? teh šest ur (ja, kot ste že videli iz fotk, sem bil na progi 6 ur in 2 minuti) je zelo hitro minilo med vzpenjanjem in spuščanjem. vmes je bilo celo nekaj trenutkov počitka po ravnem. ko sem počasi grizel kolena navzgor, sem pogledoval na uro, v glavi odšteval višino, ki mi je ostala do vrha vzpona, in čakal na spust. ko pa sem se spuščal in drsla navzdol, sem spet računal, koliko višinskih metrov še manjka do konca spusta. in tako še nekajkrat. boste videli iz višinskega profila, o čem govorim.
a če je bilo težko? ja in ne! če se že odločiš in lotiš česa takega, ti ne sme biti pretežko ampak napor enostavno sprejmeš. res, da je bilo teh šest ur verjetno moj največji enkratni fizični napor v zadnjih par letih a kaj zato. vsak trenutek sem užival in niti enkrat nisem pomislil, da sem na teku po pomoti.
najtežji odseki proge? vzpon na Porezen se je pri meni spremenil v uro in pol resnice a ni bilo tako hudo, saj je (zelo) počasi daleč pride. najtežji del je bil tik pod Durnikom, kjer so ob najbolj strmem vzponu postavili vrvi, saj bi brez njih zaradi naklona in drsečega terena težko gor splezali.
nadležen je bil tudi del tik pred Poreznom, ko iz gozda prideš na travnik in se do koče deset minut ubadaš s potjo, ki je vklesana v travno rušo kot nekakšne stopnice. predtopanje, zdrsi na ilovici, polega tega pa še roji mušic po plohi. ni boljšega ...
vreme je bilo še kar. ob soncu bi bili razgledi veliko lepši a raje ne pomislim na to, kakšna vročina bi bila. tako je bilo prijetno hladno z eno plohico. le vlaga je bila kar huda in v bistvu edini moteči faktor. verjetno je bilo prav zaradi nje veliko težav s krči.
torej, navzgor je šlo počasi, navzdol pa tudi. vsaj jaz sem bil zelo previden. z namazanimi podplati in po drseči ilovici se hitro znajdeš na riti in v grmovju.
oprema? copati Pegasus so se kar obnesli. mogoče so malce prenežni, drselo bi pa tudi v čem drugem. a zdaj so oddelali svoje, saj se je na obeh začela trgati mrežica nad šivom na notranji strani stopala.
brez pohodnih palic ne bi daleč prišel in zato še toliko bolj občudujem tiste, ki so progo zmogli brez njih.
s seboj, okoli pasu, sem imel še kolesarsko windstopper jakno, če bi na vrhovih močneje pihalo, v njenih žepih pa WC papir in gel. tega sem v Hudajužni z užitkom stisnil.
sam tek je torej minil dokaj brez težav in ker pred njim nisem imel nikakršnega merila o tem, kako ga bom končal, sem s preživetjem čisto zadovoljen. zadnji dober kilometer po asfaltu rahlo navzdol sem celo pretekel v kar solidnem tempu. pravi užitek je bil malo zares pretegniti noge.
a če se bom še kdaj lotil česa podobnega? verjetno a si prej želim kakega zelo počasnega in zelo ravnega maratona.
da ne pozabim (in se spet vrnem na hvalnice organizatorju) - postrežba po teku s tuši, masažo, tombolo, kosilom, ki je bilo skoraj bolj naporno od teka - spet same hvalnice.
dekleta in fantje, sori, ker nisem počakal na podelitev, se mi je malo mudilo domov. in dan je bil res dolg in naporen, ne?
danes, dan kasneje, po domači masaži (hvala, Pia!) me noge še spominjajo na prestano. a nič hudega, jutri se bom že spraševal, če sem res prelezel vse tiste hribe in doline...
še moje poročilce. včerajšnji tek (hm, večinoma hitro grizenje kolen) je bil gotovo eno izmed najlepših tekaških doživetij. hribi, gozdovi, lepi razgledi (kjer se je megla umaknila, da se je kaj videlo), izredno prijazni ljudje, odlična organizacija, ... res enkratno! okrepčevalnic je bilo res polno in poleg več vrst pijače, čokoladk, banan, kivija, peciva so na dveh imeli celo paradižnik in prepeličja jajca. kar nekajkrat sem rekel domačinom na okrepčevalnicah, da bom kar pri njih ostal. no, pa sem potem le šel naprej.
zasedba TF (uradna in neuradna) je bila zelo močna: zagnana, bine, aleksander, tuareg, dule, gregorb, ppoce in ero. če sem koga izpustil, sori! in vsi smo se trudili, kot smo se le mogli, a ne da?
in kako mi je minil 'tek'? teh šest ur (ja, kot ste že videli iz fotk, sem bil na progi 6 ur in 2 minuti) je zelo hitro minilo med vzpenjanjem in spuščanjem. vmes je bilo celo nekaj trenutkov počitka po ravnem. ko sem počasi grizel kolena navzgor, sem pogledoval na uro, v glavi odšteval višino, ki mi je ostala do vrha vzpona, in čakal na spust. ko pa sem se spuščal in drsla navzdol, sem spet računal, koliko višinskih metrov še manjka do konca spusta. in tako še nekajkrat. boste videli iz višinskega profila, o čem govorim.
a če je bilo težko? ja in ne! če se že odločiš in lotiš česa takega, ti ne sme biti pretežko ampak napor enostavno sprejmeš. res, da je bilo teh šest ur verjetno moj največji enkratni fizični napor v zadnjih par letih a kaj zato. vsak trenutek sem užival in niti enkrat nisem pomislil, da sem na teku po pomoti.
najtežji odseki proge? vzpon na Porezen se je pri meni spremenil v uro in pol resnice a ni bilo tako hudo, saj je (zelo) počasi daleč pride. najtežji del je bil tik pod Durnikom, kjer so ob najbolj strmem vzponu postavili vrvi, saj bi brez njih zaradi naklona in drsečega terena težko gor splezali.
nadležen je bil tudi del tik pred Poreznom, ko iz gozda prideš na travnik in se do koče deset minut ubadaš s potjo, ki je vklesana v travno rušo kot nekakšne stopnice. predtopanje, zdrsi na ilovici, polega tega pa še roji mušic po plohi. ni boljšega ...
vreme je bilo še kar. ob soncu bi bili razgledi veliko lepši a raje ne pomislim na to, kakšna vročina bi bila. tako je bilo prijetno hladno z eno plohico. le vlaga je bila kar huda in v bistvu edini moteči faktor. verjetno je bilo prav zaradi nje veliko težav s krči.
torej, navzgor je šlo počasi, navzdol pa tudi. vsaj jaz sem bil zelo previden. z namazanimi podplati in po drseči ilovici se hitro znajdeš na riti in v grmovju.
oprema? copati Pegasus so se kar obnesli. mogoče so malce prenežni, drselo bi pa tudi v čem drugem. a zdaj so oddelali svoje, saj se je na obeh začela trgati mrežica nad šivom na notranji strani stopala.
brez pohodnih palic ne bi daleč prišel in zato še toliko bolj občudujem tiste, ki so progo zmogli brez njih.
s seboj, okoli pasu, sem imel še kolesarsko windstopper jakno, če bi na vrhovih močneje pihalo, v njenih žepih pa WC papir in gel. tega sem v Hudajužni z užitkom stisnil.
sam tek je torej minil dokaj brez težav in ker pred njim nisem imel nikakršnega merila o tem, kako ga bom končal, sem s preživetjem čisto zadovoljen. zadnji dober kilometer po asfaltu rahlo navzdol sem celo pretekel v kar solidnem tempu. pravi užitek je bil malo zares pretegniti noge.
a če se bom še kdaj lotil česa podobnega? verjetno a si prej želim kakega zelo počasnega in zelo ravnega maratona.
da ne pozabim (in se spet vrnem na hvalnice organizatorju) - postrežba po teku s tuši, masažo, tombolo, kosilom, ki je bilo skoraj bolj naporno od teka - spet same hvalnice.
dekleta in fantje, sori, ker nisem počakal na podelitev, se mi je malo mudilo domov. in dan je bil res dolg in naporen, ne?
danes, dan kasneje, po domači masaži (hvala, Pia!) me noge še spominjajo na prestano. a nič hudega, jutri se bom že spraševal, če sem res prelezel vse tiste hribe in doline...
- 20 Jun 2004, 19:36
#12551
hoj,
[img=right]http://www.sportosplet.net/galerija/albums/userpics/10002/thumb_ero002.jpg[/img]še malo dodatnega gradiva in dokumentacije. v svojo galerijo sem zložil nekaj fotk
prvi dve sta s Črne prsti, kjer so nas na veliko poslikali in te fotke smo po prihodu lahko kupili v cilju.
zraven je še višinski profil in profil s srčnim utripom. iz tega bi se celo dalo sklepati, da vse skupaj ni bilo prenaporno
urca je namerila 2580 skupnih metrov vzpona. kar nekaj, ne
[img=right]http://www.sportosplet.net/galerija/albums/userpics/10002/thumb_ero002.jpg[/img]še malo dodatnega gradiva in dokumentacije. v svojo galerijo sem zložil nekaj fotk
prvi dve sta s Črne prsti, kjer so nas na veliko poslikali in te fotke smo po prihodu lahko kupili v cilju.
zraven je še višinski profil in profil s srčnim utripom. iz tega bi se celo dalo sklepati, da vse skupaj ni bilo prenaporno
urca je namerila 2580 skupnih metrov vzpona. kar nekaj, ne
- 20 Jun 2004, 19:38
#12552
Ero tole si tako opisal, kod da bi mene opazoval. Sam sem namreč počel isto. Pazil na puls, da ni šel v iberture in neprestano računal višinsko razliko. (by the way tud file iz ure sem se potem doma nauču zbrisat)
ero napisal/-a:in kako mi je minil 'tek'? teh šest ur je zelo hitro minilo med vzpenjanjem in spuščanjem. vmes je bilo celo nekaj trenutkov počitka po ravnem. ko sem počasi grizel kolena navzgor, sem pogledoval na uro, v glavi odšteval višino, ki mi je ostala do vrha vzpona, in čakal na spust. ko pa sem se spuščal in drsla navzdol, sem spet računal, koliko višinskih metrov še manjka do konca spusta. in tako še nekajkrat. boste videli iz višinskega profila, o čem govorim.
Ero tole si tako opisal, kod da bi mene opazoval. Sam sem namreč počel isto. Pazil na puls, da ni šel v iberture in neprestano računal višinsko razliko. (by the way tud file iz ure sem se potem doma nauču zbrisat)
Začnem na vso moč potem pa samo še pospešujem!
- 20 Jun 2004, 19:54
#12557
Hoj.
Tudi sama sem po maratonu že pri sebi in spet sem navdušena nad organizacijo, progo, forumovci, malo manj pa nad svojim rezultatom, ki je slabši kot lani. Pa vseeno. maraton 4. občin je res prireditev, ki se je splača udeležiti. Predvsem zaradi vseh prijaznih ljudi.
vesela sem tudi, da sem spoznala nekaj forumovcev, ki ste tudi najboljši.
Bravo!
Lep pozdravček Jelka
Drugič gremo pa še na pijačo a ne?
Tudi sama sem po maratonu že pri sebi in spet sem navdušena nad organizacijo, progo, forumovci, malo manj pa nad svojim rezultatom, ki je slabši kot lani. Pa vseeno. maraton 4. občin je res prireditev, ki se je splača udeležiti. Predvsem zaradi vseh prijaznih ljudi.
vesela sem tudi, da sem spoznala nekaj forumovcev, ki ste tudi najboljši.
Bravo!
Lep pozdravček Jelka
Drugič gremo pa še na pijačo a ne?
Zagnana
- 20 Jun 2004, 21:25
#12566
Pozdrav vsem še od mene in čestitke za zmage . Resnično je zmagovalec vsak, ki mu uspe priti do cilja.
Kljub temu, da sem bil že tretjič udeleženec maratona pa mi je proga že drugič pokazala "zobe" in vso težavnost. Po odstopu na prvem teku, sem si lani zadal cilj samo priti skoz in se čuval do Suhajužne. Tako mi je ostala moč za res zelo zahteven vzpon na Porezen. In prišel skoz celo progo brez problema v času 5ur30minut. Včeraj pa sem zopet tekmoval in zopet pregorel. Ob prihodu v Suhajužno sem že vedel koliko je ura. Utrujenost je bila že prisotna, težke noge, utrip previsok. Vem, da bi moral odstopiti, vendar trma in vzpodbujanje sotekmovalcev me je gnala naprej. To kar sem doživljal v triurnem vzponu na Porezen res ne privoščim nikomur.
Nikakor nisem mogel več imeti ritma, samo še ustavljat sem se moral in počivat, pulz mi je takoj narastel previsoko (hm če bi kdo videl moj diagram pulza tega vzpona s samimi špicami). No ko sem le prilezel do Porezna, sem vedel da mi spust ne bo več delal problemov. In res zopet sem dobil ritem in v 40 minutah prišel do cilja: skupni čas 7ur02minute.
Šele po postanku v cilju je za mano le prišla na dan izčrpanost. Hvala vsem za pomoč. Po dve urnem počitku sem zopet prišel k sebi.
Nato pa sva s Tuaregom že spila dva piva in še enkrat podoživljala ves napor, lepote narave in zahtevnost proge.
Danes pa je počutje že zelo dobro in odločenost da drugo leto pridem spet vendar ne tekmovat ampak samo da pridem skoz v normalnem stanju. Dokaz da sem tega zmožen je lansko leto ko sem v počasnem enakomernem tempu brez problemov prišel skoz progo. In na koncu je prišel še dober čas in nisem bil utrujen niti pol toliko kot včeraj.
Vse pohvale organizatorjem in domačinom Baške grape. Res si zaslužijo najvišjo oceno. Povsod navijanje, vzpodbujanje, na težko dostopnih mestih pa okrepčevalnice, kjer se počutiš kot da si prišel v veleblagovnico. Na celi progi je bilo opazno njihovo garaško delo..
. Resnično je zmagovalec vsak, ki mu uspe priti do cilja.
Kljub temu, da sem bil že tretjič udeleženec maratona pa mi je proga že drugič pokazala "zobe" in vso težavnost. Po odstopu na prvem teku, sem si lani zadal cilj samo priti skoz in se čuval do Suhajužne. Tako mi je ostala moč za res zelo zahteven vzpon na Porezen. In prišel skoz celo progo brez problema v času 5ur30minut. Včeraj pa sem zopet tekmoval in zopet pregorel. Ob prihodu v Suhajužno sem že vedel koliko je ura. Utrujenost je bila že prisotna, težke noge, utrip previsok. Vem, da bi moral odstopiti, vendar trma in vzpodbujanje sotekmovalcev me je gnala naprej. To kar sem doživljal v triurnem vzponu na Porezen res ne privoščim nikomur.
Nikakor nisem mogel več imeti ritma, samo še ustavljat sem se moral in počivat, pulz mi je takoj narastel previsoko (hm če bi kdo videl moj diagram pulza tega vzpona s samimi špicami). No ko sem le prilezel do Porezna, sem vedel da mi spust ne bo več delal problemov. In res zopet sem dobil ritem in v 40 minutah prišel do cilja: skupni čas 7ur02minute.
Šele po postanku v cilju je za mano le prišla na dan izčrpanost. Hvala vsem za pomoč. Po dve urnem počitku sem zopet prišel k sebi.
Nato pa sva s Tuaregom že spila dva piva in še enkrat podoživljala ves napor, lepote narave in zahtevnost proge.
Danes pa je počutje že zelo dobro in odločenost da drugo leto pridem spet vendar ne tekmovat ampak samo da pridem skoz v normalnem stanju. Dokaz da sem tega zmožen je lansko leto ko sem v počasnem enakomernem tempu brez problemov prišel skoz progo. In na koncu je prišel še dober čas in nisem bil utrujen niti pol toliko kot včeraj.
Vse pohvale organizatorjem in domačinom Baške grape. Res si zaslužijo najvišjo oceno. Povsod navijanje, vzpodbujanje, na težko dostopnih mestih pa okrepčevalnice, kjer se počutiš kot da si prišel v veleblagovnico. Na celi progi je bilo opazno njihovo garaško delo..
- 20 Jun 2004, 21:35
#12568
Pridružujem se vsem ob pohvalah, na račun odlične organizacije in prijaznosti na vsakem koraku in srečanju z domačini ob progi; še posebej hvala številnim pripadnikom društev, planincem, gasilcem in reševalcem, ki so prijazno skrbeli za naše potrebe na okrepčevalnicah.
Ne nazadnje, hvala za lep tekaško-planinski dan in prijateljsko druženje v krogu TF in z drugimi laufarji.
LP
P.S. Ne vem kje sem pobral: "Kdor teče slabo ne misli"
Ne nazadnje, hvala za lep tekaško-planinski dan in prijateljsko druženje v krogu TF in z drugimi laufarji.
LP
P.S. Ne vem kje sem pobral: "Kdor teče slabo ne misli"
"Vsak tek svoj cilj ima,
vanj vloženo ti na cilju da!"
bine
vanj vloženo ti na cilju da!"
bine
- 20 Jun 2004, 22:41
#12574
3. gorski maraton 4 občin je bil moj drugi gorski tek v enoletni tekaški
karieri. Ogromno sem se naučil, seveda za primerno visoko šolnino.
Žulji, krči in bolečine so pripomogle, da danes niti stopnic ne maram gledat.
Ampak to bo hitro pozabljeno, nikakor pa ne bom pozabil vzdušja,
prijaznosti in prizadevnosti vseh sodelujočih pri izvedbi in organizaciji
prireditve. Njim gre velika zahvala, da smo lahko varno tekli (hodili)
po strmih bregovih Baške grape in uživali v prelepih razgledih (no, tisti,
ki smo šli bolj počasi), črpali energijo na okrepčevalnicah in se veselili
daril in nagrad na cilju. Pa čestitke sotekmovalkam in sotekmovalcem!
Saj bi napisal še kaj, pravzaprav je snovi ogromno, pod delovnim naslovom "Bitka med voljo in telesom". Pa ne bom. Saj marsikdo tudi
ne bi verjel. To je enostavno treba doživet.
Kraji, kot so Brdo, Suha, Znojile, Hudajužna, strmi (O)Durnik,
s kakršnimikoli asociacijami na ta imena, zagotovo nas bodo ponovno
pritegnili naslednje leto na 4. maratonu.
karieri. Ogromno sem se naučil, seveda za primerno visoko šolnino.
Žulji, krči in bolečine so pripomogle, da danes niti stopnic ne maram gledat.
Ampak to bo hitro pozabljeno, nikakor pa ne bom pozabil vzdušja,
prijaznosti in prizadevnosti vseh sodelujočih pri izvedbi in organizaciji
prireditve. Njim gre velika zahvala, da smo lahko varno tekli (hodili)
po strmih bregovih Baške grape in uživali v prelepih razgledih (no, tisti,
ki smo šli bolj počasi), črpali energijo na okrepčevalnicah in se veselili
daril in nagrad na cilju. Pa čestitke sotekmovalkam in sotekmovalcem!
Saj bi napisal še kaj, pravzaprav je snovi ogromno, pod delovnim naslovom "Bitka med voljo in telesom". Pa ne bom. Saj marsikdo tudi
ne bi verjel. To je enostavno treba doživet.
Kraji, kot so Brdo, Suha, Znojile, Hudajužna, strmi (O)Durnik,
s kakršnimikoli asociacijami na ta imena, zagotovo nas bodo ponovno
pritegnili naslednje leto na 4. maratonu.
Kamela ne misli na isto kot tuareg.
Zgodi se naša volja, kakor na pohodu, tako tudi na teku.
www.sam-svoj-pivovar.com
Zgodi se naša volja, kakor na pohodu, tako tudi na teku.
www.sam-svoj-pivovar.com
- 21 Jun 2004, 05:57
#12583
Ej fantje, šele tole vaše je noro 
. K sm vidu od Erota fotke 
, se mi je zdel, d smo mi včeri po ravnin tekel 
. Ne morem verjet, kaj ste/smo tekači vsega "norega" sposobni 
.
Fantje, ne najdem velikih besed in čestitk za vse vas: BRAVO
S spoštovanjem, Lučko
. K sm vidu od Erota fotke , se mi je zdel, d smo mi včeri po ravnin tekel . Ne morem verjet, kaj ste/smo tekači vsega "norega" sposobni .
Fantje, ne najdem velikih besed in čestitk za vse vas: BRAVO
S spoštovanjem, Lučko
VESELI BOMO VAŠIH KOMENTARJEV in PREDLOGOV GLEDE NOVEGA PORTALA