- 25 Jun 2009, 14:55
#188106
Pa smo ga obdelali, en hribček, ki se je okoli polovico poti dvigal skoraj navpično...
Čeprav sem iz teh krajev, moram priznati, da še svoj živ dan nisem šla na Čaven po tej poti. Mi iz vipavskega jo vedno mahnemo iz Lokavca, tako da me je bilo kar malo strah pred nepoznano progo, čeprav si večkrat mislim, da manj kot vem o progi, boljše je.
Na netu povsod piše da je proga dolga 7 km in 800 m višinske razlike. Pa sem si pravila, nekaj takega kot na Javornik, ja, mala malca. Kar naenkrat pa so se v vasi, kjer so nas domačini prijazno sprejeli medse, tekači menili o progi, dolgi 4,8 km z isto višino... Oštja, sem požrla takoj en cmok, ta pa ne bo kot Javornik, bo bolj navpična.
Ojej, bomo šli pej belj počasi, enkrat bomo že na vrhu.
No, na štartu se nas je v prekrasnem vremenu zbralo 67 ta gajstnih.
Poklonili smo se državi ob zvokih himne in se nato zagnali že kar kmalu v konkreten klanec.
No, meni se je zdela proga podobna moji stalni, ki jo skoraj vsak dan prešišam ( na Plaz). Gre en km mimo, pa drugi, jej, kdaj bo voda??? Končno!
Malo popit, malo se polit, in bejžmo se naprej potit!
Uf, ej, ta klanc, k se je zdej začel, je pa kar konkreten, tega pa gvišno noben ne teče, si mislim. KOLK CAJTA PA TRAJA? JA, KOLKU, DO KONCA, NJE!! Ja,in lahk si mislim,kar si čem, v cilju je namreč Simon povedal, da je celo pot laufal ????!!!! Ja, tudi njegov čas je bil seveda temu primeren, saj je rabil za to malenkost 32min in 32 sekund, Sama sem v cilj prisopihala 55. s časom 1 ure in 40 sekund.
Sem pa danes šiškala mojega sotekača na večini tekov Koširjevga Antona, pa Škrlovega Francija. (Ata Košir mi je prišepnil, naj na forumu napišem, da mi je enkrat pa ja lahko privoščil to veselje....
)
Kako pa sem pretekla ta zadnjo strmino, mi pa še zdaj ni jasno! Oziroma, malčk mi je, če mene vprašaste, me je vse tisto ljudstvo in navijanje "potegnilo" v tek...
V cilju si dobil vse, kar ti srce poželi, sadja kot na štanti v merkatorju, od čaja, soka, vina, unga prozornega, pa temno vijolčnega( njami), da o tisoč vrstah sladic, ki so jih pridne žene doma spekle v ta namen, niti ne govorim...
In ko si si že s tem napolnil , te je čakala še ogromna porcija pašte, tudi za vegete...
Rezultati so bili bliskoviti, podelitev s krasnimi doma izdelanimi pokali tudi, vmes smo voščili še Editki in Ivanu, ki sta včeraj dahnila prvo polovičko DA-ja( danes pa prišla na MEDENI tek), pa še press ministru Japlju, k vedno lepo piše o nas
in že smo jo mahnili v dolinco. In ko smo šli dol, smo se vsi med sabo čudili::: Ma, kej tako strmino smo premagali??? Ja, tako!!
Še enkrat več smo VSI ZMAGALI!
Hvala prijaznim domačinom in vsem, ki ste se potrudili, da lahko ena navadna vaška tekma, kot bi rekli ta VELIKI ORGANIZATORJI, naredi prav vse prisotne tekmovalce ZADOVOLJNE in z mislijo prav zaradi tega že na naslednjem 2. teku na Malo goro.
Jej, ne smem pozabit čestitat vsem štirim Čuferjem, posebej Mirkotu1, ki je najbrž dobil regres in zato od veselja tako hitro šibal, in Stankotu, ki se je le vrnil po vseh težavah in mojemu ZZ-ću, sploh pa Ani, ki me je, mula trinasjtletna, šišala glih za tolk minut, kolkor je stara in bila absolutno četrta.
Škoda, ker imam samo priimek Čufer, ne še njihovih genov... Ma se pa trudim, se trudim...
Čeprav sem iz teh krajev, moram priznati, da še svoj živ dan nisem šla na Čaven po tej poti. Mi iz vipavskega jo vedno mahnemo iz Lokavca, tako da me je bilo kar malo strah pred nepoznano progo, čeprav si večkrat mislim, da manj kot vem o progi, boljše je.
Na netu povsod piše da je proga dolga 7 km in 800 m višinske razlike. Pa sem si pravila, nekaj takega kot na Javornik, ja, mala malca. Kar naenkrat pa so se v vasi, kjer so nas domačini prijazno sprejeli medse, tekači menili o progi, dolgi 4,8 km z isto višino... Oštja, sem požrla takoj en cmok, ta pa ne bo kot Javornik, bo bolj navpična.
Ojej, bomo šli pej belj počasi, enkrat bomo že na vrhu.
No, na štartu se nas je v prekrasnem vremenu zbralo 67 ta gajstnih.
Poklonili smo se državi ob zvokih himne in se nato zagnali že kar kmalu v konkreten klanec.
No, meni se je zdela proga podobna moji stalni, ki jo skoraj vsak dan prešišam ( na Plaz). Gre en km mimo, pa drugi, jej, kdaj bo voda??? Končno!
Malo popit, malo se polit, in bejžmo se naprej potit!
Uf, ej, ta klanc, k se je zdej začel, je pa kar konkreten, tega pa gvišno noben ne teče, si mislim. KOLK CAJTA PA TRAJA? JA, KOLKU, DO KONCA, NJE!! Ja,in lahk si mislim,kar si čem, v cilju je namreč Simon povedal, da je celo pot laufal ????!!!! Ja, tudi njegov čas je bil seveda temu primeren, saj je rabil za to malenkost 32min in 32 sekund, Sama sem v cilj prisopihala 55. s časom 1 ure in 40 sekund.
Sem pa danes šiškala mojega sotekača na večini tekov Koširjevga Antona, pa Škrlovega Francija. (Ata Košir mi je prišepnil, naj na forumu napišem, da mi je enkrat pa ja lahko privoščil to veselje....
)Kako pa sem pretekla ta zadnjo strmino, mi pa še zdaj ni jasno! Oziroma, malčk mi je, če mene vprašaste, me je vse tisto ljudstvo in navijanje "potegnilo" v tek...
V cilju si dobil vse, kar ti srce poželi, sadja kot na štanti v merkatorju, od čaja, soka, vina, unga prozornega, pa temno vijolčnega( njami), da o tisoč vrstah sladic, ki so jih pridne žene doma spekle v ta namen, niti ne govorim...
In ko si si že s tem napolnil , te je čakala še ogromna porcija pašte, tudi za vegete...
Rezultati so bili bliskoviti, podelitev s krasnimi doma izdelanimi pokali tudi, vmes smo voščili še Editki in Ivanu, ki sta včeraj dahnila prvo polovičko DA-ja( danes pa prišla na MEDENI tek), pa še press ministru Japlju, k vedno lepo piše o nas
in že smo jo mahnili v dolinco. In ko smo šli dol, smo se vsi med sabo čudili::: Ma, kej tako strmino smo premagali??? Ja, tako!!
Še enkrat več smo VSI ZMAGALI!
Hvala prijaznim domačinom in vsem, ki ste se potrudili, da lahko ena navadna vaška tekma, kot bi rekli ta VELIKI ORGANIZATORJI, naredi prav vse prisotne tekmovalce ZADOVOLJNE in z mislijo prav zaradi tega že na naslednjem 2. teku na Malo goro.
Jej, ne smem pozabit čestitat vsem štirim Čuferjem, posebej Mirkotu1, ki je najbrž dobil regres in zato od veselja tako hitro šibal, in Stankotu, ki se je le vrnil po vseh težavah in mojemu ZZ-ću, sploh pa Ani, ki me je, mula trinasjtletna, šišala glih za tolk minut, kolkor je stara in bila absolutno četrta.
Škoda, ker imam samo priimek Čufer, ne še njihovih genov... Ma se pa trudim, se trudim...
