- 27 Jun 2009, 22:01
#188495
No, zdej ne vem, če sem prva, ker bom pisala bolj po koščkih ( vmes cunje, pospravljanje...)
Ma sem pa imela danes namen zmagat in pobrat sto evrčkov, saj sem si rekla, da v takem vremenu pa že ne bo dosti bab, ki bi si upale na progo. A glej ga zlomka, gužva kot na kakšnem maratonu. Očitno smo vse mislile enako...
Ha, ha, se smeje zdaj najbrž kera deklica, boš morala pa še mal potrenirat, da prideš v vrhunsko formo... Ja, saj bi , sam kaj, ko mi je uni gospod, ko sem se po prijavi odpravila k njemu, da mi je izmeril vse sestavine mojega telesca, dal vedet, da me čaka glih sam še en par ur življenja...
Moja sestava telesa je namreč taka: 34 procentov imam na sebi samo gole masti. NITI OCVIRKI NE BI VEN RATALI !!! Pa se je čudil, ko sem mu pravila, da pa prav vsak dan migam... Ja, teta, bo treba kej druzga jest, ne pa tisto, kar je njami...
Ma, sam kej sem niti šla tja, da mi je dal misliti.
No, pole so me druge ženskice, ki jih je še dosti manj kot mene, potolažile, da imajo tudi one preveč špeheca, tako da sem se šla lepo preobleč in malo ogret. Za nagrado smo dobili super kolcete in nahrbtnik, moj ZZ-č jih je kar takoj sprobal.
Lonely je res prišel samo navijat, še bolj pa je prišel najbrž k vsem forumovcem in forumovkam, ki jih je bilo danes res kar full. Ne bom vseh naštevala, da kjerga ne pozabim...
Pred štartom sem videla na mizi cisterno z izotonično pijačo. Napravim en , dva požirka, da vidimo, če bo šlo kaj boljše...
Štart.
In s štartom takoj tudi tuširanje, tako za vsak slučaj, če je šel kdo na progo nečist.
Kar takoj se je začel en čuden hrib, ki ga sploh ni tlo bit konca, ma oštja, kej je ta tek na seznamu gorskih ali ravninskih tekov, sem se že kaj kmalu spraševala. Jast sem danes ready za ravnino, ne za hrib! Bem, enkrat ga bo že konc..... še traja.... še... pa še... ja, ma zdej pa že pretiravajo s tem hribom... Ojej, zdaj se mi privzdiga tisti izotonik, da b ga strela.. w t f...
Se pravi, meni ne pomaga, ga ne taknem več. Ma, tudi tečt ne grem več, sej ni konca tem mukam... Zdej pa res ne grem več, sem si zatrjevala med potjo. ( Ja, pa ja, de...)
No, ma narava pa je lepa tod okoli inu vovčke me lepo pozdravlajo...
No, končno malo spusta - med petim in šestim mi je šlo najhitreje... še komu???
No, zdaj pa še štiri predihaj kot slon in bo konec. Kot slon pa res, ker ko je šla na devetem mimo mene Italijanka, še dihala ni! Jaz pa za spustit dušo! A, bem, ti sam dihaj, ne se na druge ozirat.
Prav v zadnjem mi pride naproti moj ZZ-ič in pravi, da še on ni tako dirjal zadnji km. Ja, sam buh vej, kje dobi 13 minut prednosti, če že sama tako drvim...
Cilj! Vzamem srečko, pravzaprav so bile skupaj zavite kar dve, ma ko sem šla po šenk, sem dobila samo delo... ribaj, mati, ribaj, ponucaj vse vilede!!!
Na mizi sadja, jogurtov, soka, keksov, skratka vsega dovolj.
Grem se preobleč, ker sem bila doplih total gnila in že jo mahneva še na super polento szi golažem. Mal sem se spraševala, če bi vzela še kruh zraven, ko mi je uni dal tak ultimat, ma ko sem ga probala, sem šla takoj še po dva kosa, ker je bil tolk fin...
Ja, vse skupaj je treba še poplaknit szi..
In že je bila razglasitev. Fejst domiselne nagrade, sam kje dobit pa še drugi par copata?'? Aja, drugo leto...
No, na koncu koncev sem prišla do sklepa, da je bil tudi to en lep tek, s katerim sem napravila nekaj zase. Zdaj, če pridem drugo leto, pa še ne vem..., moram počakat, da mi pošlje po pošti uni gospod ta prav način za preživetje... Ma, po moje, da pridem...
Čestitke organizatorju za super izvedbo teka. Je prav škoda, da ste šele lani začeli. Bem, bolje pozno, kot nikoli.
Čestitke seveda tudi vsem zmagovalcem. Če Uroš in Aleksandra slučajno ne vesta, kaj bi z evrčki, naj me pokličeta...
Ma sem pa imela danes namen zmagat in pobrat sto evrčkov, saj sem si rekla, da v takem vremenu pa že ne bo dosti bab, ki bi si upale na progo. A glej ga zlomka, gužva kot na kakšnem maratonu. Očitno smo vse mislile enako...
Ha, ha, se smeje zdaj najbrž kera deklica, boš morala pa še mal potrenirat, da prideš v vrhunsko formo... Ja, saj bi , sam kaj, ko mi je uni gospod, ko sem se po prijavi odpravila k njemu, da mi je izmeril vse sestavine mojega telesca, dal vedet, da me čaka glih sam še en par ur življenja...
Moja sestava telesa je namreč taka: 34 procentov imam na sebi samo gole masti. NITI OCVIRKI NE BI VEN RATALI !!! Pa se je čudil, ko sem mu pravila, da pa prav vsak dan migam... Ja, teta, bo treba kej druzga jest, ne pa tisto, kar je njami...
Ma, sam kej sem niti šla tja, da mi je dal misliti.
No, pole so me druge ženskice, ki jih je še dosti manj kot mene, potolažile, da imajo tudi one preveč špeheca, tako da sem se šla lepo preobleč in malo ogret. Za nagrado smo dobili super kolcete in nahrbtnik, moj ZZ-č jih je kar takoj sprobal.
Lonely je res prišel samo navijat, še bolj pa je prišel najbrž k vsem forumovcem in forumovkam, ki jih je bilo danes res kar full. Ne bom vseh naštevala, da kjerga ne pozabim...
Pred štartom sem videla na mizi cisterno z izotonično pijačo. Napravim en , dva požirka, da vidimo, če bo šlo kaj boljše...
Štart.
In s štartom takoj tudi tuširanje, tako za vsak slučaj, če je šel kdo na progo nečist.
Kar takoj se je začel en čuden hrib, ki ga sploh ni tlo bit konca, ma oštja, kej je ta tek na seznamu gorskih ali ravninskih tekov, sem se že kaj kmalu spraševala. Jast sem danes ready za ravnino, ne za hrib! Bem, enkrat ga bo že konc..... še traja.... še... pa še... ja, ma zdej pa že pretiravajo s tem hribom... Ojej, zdaj se mi privzdiga tisti izotonik, da b ga strela.. w t f...
Se pravi, meni ne pomaga, ga ne taknem več. Ma, tudi tečt ne grem več, sej ni konca tem mukam... Zdej pa res ne grem več, sem si zatrjevala med potjo. ( Ja, pa ja, de...)
No, ma narava pa je lepa tod okoli inu vovčke me lepo pozdravlajo...
No, končno malo spusta - med petim in šestim mi je šlo najhitreje... še komu???
No, zdaj pa še štiri predihaj kot slon in bo konec. Kot slon pa res, ker ko je šla na devetem mimo mene Italijanka, še dihala ni! Jaz pa za spustit dušo! A, bem, ti sam dihaj, ne se na druge ozirat.
Prav v zadnjem mi pride naproti moj ZZ-ič in pravi, da še on ni tako dirjal zadnji km. Ja, sam buh vej, kje dobi 13 minut prednosti, če že sama tako drvim...
Cilj! Vzamem srečko, pravzaprav so bile skupaj zavite kar dve, ma ko sem šla po šenk, sem dobila samo delo... ribaj, mati, ribaj, ponucaj vse vilede!!!
Na mizi sadja, jogurtov, soka, keksov, skratka vsega dovolj.
Grem se preobleč, ker sem bila doplih total gnila in že jo mahneva še na super polento szi golažem. Mal sem se spraševala, če bi vzela še kruh zraven, ko mi je uni dal tak ultimat, ma ko sem ga probala, sem šla takoj še po dva kosa, ker je bil tolk fin...
Ja, vse skupaj je treba še poplaknit szi..
In že je bila razglasitev. Fejst domiselne nagrade, sam kje dobit pa še drugi par copata?'? Aja, drugo leto...
No, na koncu koncev sem prišla do sklepa, da je bil tudi to en lep tek, s katerim sem napravila nekaj zase. Zdaj, če pridem drugo leto, pa še ne vem..., moram počakat, da mi pošlje po pošti uni gospod ta prav način za preživetje... Ma, po moje, da pridem...
Čestitke organizatorju za super izvedbo teka. Je prav škoda, da ste šele lani začeli. Bem, bolje pozno, kot nikoli.
Čestitke seveda tudi vsem zmagovalcem. Če Uroš in Aleksandra slučajno ne vesta, kaj bi z evrčki, naj me pokličeta...
, tako da si moral spretno manevrerati 
Osebno me ni kaj dosti motilo, vsaj ni bilo vroče, pa itak je bilo dosti dela s klancem. Okrepčevalnic nisem potreboval, ker sem imel stalno dobavo vode iz las, preko nosa direktno v usta (samo še izotonični prah bi pomešal pa bi bilo). Punce&Fantje v okrepčevalnicah pa so imeli prav lahko delo - kozarci so bili skoz povni. Takrat enkrat se je kraška pokrajino lepo odprla in bili smo na planoti - 2 ovčki sta skakali malo znotraj baje pa tudi izven ograde, tako da so jih nekateri tekači celo pomagali loviti. Proga je bila nato bolj kot ne navzdol, seveda saj višje že skoraj nismo mogli. Spust mi je omogočil malo več moči in do cilja sem pridno prehitel še par tekačev. Tam na 7km ali 8km celo mlajšega fanta, ki bi mu bil lahko celo oče, če bi bil malo bolj aktiven v študentskih letih. 
Groza vsi so bili tako hitri ' tudi mokra proga je omogočala vratolemen spust, nato pa še zadnji klanček ki mi je pobral še vse kar sem imel in cilj. Voda, izotonični napitki, limone, pomaranče, nekaksne roladice, huje kot v hipermarketu. 
Z rezultatom izjemno zadovljen! Lani bi s tem časom stal na stopničkah, letos pa ni šlo bolje od 7 mesta v kategoriji. Se prav vidi, koliko je Bistrški tek pridobil na kvaliteti tekačev.
. @ Roko je držal obljubo, tako da smo imeli vsega pomalem. Tisto vmesno tuširanje ni bilo potrebno, pa ga zato nismo rabli po samem teku 
