Zadnje novičke

[Vreme]

Pa bom začel kar jaz, sem le najbližji.

To je ena od tistih tekaških prireditev, ki jih nikakor ne bi smeli zamuditi, zame je bil ta polmaraton eden najlepših ki sem jih kdaj odtekel, že sedaj lahko rečem, pa drugo leto spet, sem prepričan,da bo udeležba še številčnejša!

Sam maraton se prične ob 20:15 uri,kar ne pomeni nič drugega, kot teči drugi krog po temi oz. v soju bakel ob poti (no, eni počasnejši smo končevali pravi krog že v temi) kasneje se je izkazalo, da bi prav prišle tudi čelne svetilke, ki smo jih dobili v darilni vrečki.

TF družba je bila kot zmeraj dobre volje, tako so tudi začetni km kar hitro minili, tudi naš tempo počasnejših je bila kar visok, vse do... prvega hriba. tega pa nismo pričakovali prvi klanec se z Lenči še zaženeva, ko pa vidiva, da ga kar ni konec upoštevava staro pravilo ZdravkaC, da je bolje po strmih klancih hodit . In ker ima vsak klanec ponavadi tudi spust je potem šlo prav noro Garmin mi je pokazal tempo 3:29 . na koncu spusta sem tako ostal sam, tečem malo počasneje in čakam, da se mi še pridruži kdo od TF-jevcev in ko skorajda obupam in se sprijaznim,da bom moral do konca sam, se mi priključi IRA kasneje se je izkazalo, da sva skupaj tvorili odličen tekaški par. Tempo ki sva ga tekla, nama je bil očitno pisan na kožo, in praktično na celi poti nisva imela težave, če nebi... ... nekje sredi tistega klanca jaz zletel iz proage in to dobesedno.

Malo prej sem namreč moral odtočiti in odločil sem se,da bom to storil pred klancem, IRI pa sem dejal naj kar gre naprej ,da jo bom že dobil in ko sem jo sredi klanca že skorajda dobil se je zgodilo . V tistem mraku sem stopil točno na rob asfalta in ta rob asfalta je bil kar visok in enostavno me je odneslo na kolena in bok. To se je zgodilo tako hitro, da praktično nisem imel možnosti,da se oprem na roke, tako so morala kolena pri pristanku prenesti vso mojo težo . Prvi trenutek je bil kar boleč, spoznanje,da lahko tečem pa mi je povedalo, da so kolena samo odrgneja, kako močno pa se v tistem mraku tako ali tako ni videlo, pa me ni niti zanimalo, samo da je šlo naprej.

Da pa nebi ostalo samo pri moji nesreči, je kakšen km naprej IRA ponovila mojo vajo. Tokrat na ležečem policaju Je pa pri padcu imela več sreče kot jaz saj je "lepo" uprla na roke. Sva pa potem bila oba zelo pozorna in kar veliko gledala v tla je pač najina izkušnja bila boleča, sva pa se oba strinjala, da nam lučke v darilni vrečki niso dali kar tako, drugo leto vsekakor brez nje ne grem na štart.

Je pa v resnici drugi krog bil pravo doživetje, ogromno navijanja je bilo, sij bakel pa je teku dal prav poseben čar, kot da bi tekel v nekem drugem svetu, drugi dimenziji, tam nekje daleč stran!!!! Praktično ob vsem tem končni rezultat ni imel nobene čarobne vrednosti, čeprav se je na koncu izkazalo,da je bil prav čaroben. Sam sem dosegel svoj osebni (novodobni) rekord (2:13:00), kar je pač dalo vsemu skupaj še dodatni čar.

Hvala IRI, veselilo me je,da sva tekla skupaj, upam, da kakšen kilometer ali celo več odtečeva skupaj tudi na Gardi, bravo Dalibor, tudi on je dosegel svoj osebni rekord, posebno zahvalo pa si vsekakor zasluži Lenči, ki ga je spremljala praktično do zadnjih metrov, konec koncev gre velika zahvala lonelyu, da nam je pokazal odlično prireditev, za katero se meni niti približno sanjalo, pa mi je bila praktično pred nosom,

Za konec je še enkrat treba reči, pa drugo leto spet, sem prepričan, da v mnogo bolj številčni udeležbi.

Fotke

Rezultati : http://www.pentek-timing.at/results/sho ... stnr=11052

[lenči]

Naj napišem poročilo? Bo spet predolgo, če se razpišem. Ampak edino prsti me še nekako ubogajo .
Le kako sem se pustila prepričati, da lahko na koncu dopusta odtečem še nočni polmaraton? Ko sva se z mojim vozila v Avstrijo, sva oba ugotavljala, da sva čisto trda od dopusta, še najbolj pa od motorjev zadnjih treh dni. In potem greva laufat .
OK, pustimo vse kilometre na morju za sabo, tudi tiste po Avstriji z motorjem in se prepustimo novim.
Čudno sončno je bilo na tem koncu Avstrije. Ker sva se držala uradnega termina, sva ujela še dvig štartnih številk pred 16.00 uro. Šlo je neverjetno hitro, saj sva imela že plačano. Dvignila sva tudi čipe, ki jih nisva vrnila, torej sva sedaj tudi midva ponosna lastnika lastnega čipa .
In po dvigu se prične srečevanje TF znancev in nekaj novih znancev. Dobre volje je bilo za delitev okoli. Prizorišče luštno urejeno, glasba, informacije. Ira in Dalibor sta se nama pridružila pri šopingiranju v bližnjem Leibnitzu. Rezultate šopinga vidite na slikci. Nabava pijače in nekaj sladkega za prazen želodček sta tudi pomagali.
Na prizorišču čudna vrsta pri WC spredaj, pa sem se spomnila, da sem videla še en napis nekje v ozadju. Bingo, nič gužve. Druščina se širi in dogovorjeno je bilo, da se preoblečemo in skupaj slikamo. Prizorišče je bilo odlično izbrano, mislim, ozadje za fotografiranje. Ogrevanje je izvedel vsak zase. Vesela sva bila Tekačiče, ki naju je »pocukala« za rokav, da smo jo spoznali in njenega očeta. Upam, da je dobro tekla, ker se potem nismo več videli.
Na štartu smo bili spet skupaj. Glasni kot vedno. In smo jo mahnili po progi ob burnem navijanju. Na začetku sem lepo delala družbo Vremenu, še celo v tisti klanec sem hodila samo nekaj metrov za njim. Še enkrat sem hvaležno pomislila na kRožnike in tiste klance. Po hribu navzdol je šlo hitro, ujela me je IRA, ki se je pridružila Vremenu, ker jaz njunega tempa nisem zmogla. In še asfalta je bilo konec, jaz pa v Racerkah. Vsak kamenček sem čutila, tek po travi je bil olajšanje. No, tako sem tekla lepo naprej ob jezercu, spodbujanja ogromno, lučke ob poti so že gorele, v gozdu so prižgali luči (generatorji so bili zeloooo glasni) in potem tek med koruznimi polji je bil prav prijeten (če seveda odštejem ogromnoooo kamenčkov). Bližala sem se koncu prvega kroga in kar nekaj tistih, ki so pohiteli do cilja na krajši progi me je prehitelo. Pravzaprav me ni motilo, saj sem vedala, da grem še enkrat naokoli. Bližajoča koncu prvega kroga srečam tahitre znance, ki so že bili v drugem krogu. Tudi moj se je dobro držal (cepke in tričetrt hlače skrijejo njegove štumfe, samo vroče pa mu je revežu). In sem jo mahnila v drugi krog.
Začetek drugega kroga ni bil prav prijeten. Tehnične težave so povzročile, da so se moji možgani pričeli ukvarjati s tem, kje bom lahko zavila malo na stran. Tokrat me je malo motilo, da je toliko uradnih spodbujevalcev. Kljub temu mi je pred vzponom uspelo zaviti v gozdiček. Mimo je pritekel tekač, drugih pa ni bilo. Previdno seveda po temi zopet nazaj na cesto in v hrib. Pa se tekač tam sredi prvega dela hriba ozre in reče Lenči. Ja strela, pa ne da je Dalibor. In res je bil. Čisto malo za mano je ves čas tekel. No, moj postanek naju je združil in priznam, bilo mi je veliko lepše v družbi teči drugi krog, saj se je naredila poštena tema. In tako sva v čvekalnem tempu, ob pozdravljanju vseh ob progi, lepo tekala naprej. Malo raztezanja vmes, pitja vode na postojankah in kilometri so ostajali za nama. Ko sva prišla spet na asfalt, so moje nogice kar malo hitreje premikale telo. No, 500 m pred ciljem pa me je Dalibor samo poslal naprej v malo hitrejši tek do cilja. Pravi kavalir. Samo tisti kamenčki na koncu so mi spet pošteno zmasirali podplate, čeprav sem ob bučnem navijanju vseh znanih obrazov zanje nisem dosti zmenila. V cilju medalja (napovedovalec je celo povedal, da sem iz Laškega, kjer je doma pivo), najprej napitek, potem pa še kozarček piva (ni bilo Laško).
TF druščina se je šla preoblečt in nekaj se nas je potem na prizorišču zopet našlo na pijački in pomfričku. Glavna tema je bil seveda Vreme, s svojima lepo povitima kolenčkoma. Kaj vse delajo kiklce, ki tečejo pred človekom, da potem kolenčka po makadamu.
Ognjemeta midva nisva dočakala, sva prej popihala domov. Utrujenost naredi svoje.
Lep tek, odlična organizacija in vzdušje. Tudi gužve ne pretirane. Klanec je kar pošten, pa še dvakrat ga moraš premagati. In okolica proge je res odlična. Še dobro, da se je vseeno malo ohladilo, itak mi je bilo prvi krog pošteno vroče.
No, več pa so in bodo dodali še ostali, meni je bilo lepo. Lonely ima vedno odlične predloge za teke, ga bo treba še kdaj poslušati.

http://picasaweb.google.com/alenka131/Romerlauf25072009

[Tekačiča]

Še jaz.
Vreme in Lenči sta že vse povedala.
Prireditev ta prava, organizacija super, proga-vsega po malem: malo gor malo dol, po asfaltu, po kamenčkih, po travi... Vse tiste lučke, bakle, navijači v rimskih oblekah....res fantastično vzdušje. Ljudi ogromno, tekačev ca. 1.200. Pa še vreme nam je bilo naklonjeno.
Spoznala sem Lenči in njenega moža, pa Lonely-ja sem tudi pocukala. Ja, res se potem nismo več videli, sva hitro po vašem prihodu v cilj odšla - na pol zmrznjena.
Sem pogledala fotke in se moram zahvalit Romanu (včeraj še nisem vedela kdo je).
Zakaj? Ja, ženske kot pač smo, sem ga pred ciljem oz. pred koncem njegove prve runde ogovorila, saj sem videla po majici da je moj sorojak. No, me je tako zmotiviral, v smislu "daj potegni, ono pred sabo še lahko dobiš". Jaz pa gas in prehitim celo dve tekačici pred sabo, dobesedno sem zadnjih 500 m šprintala (koliko sem pač lahko) in sem tako zasedla 8.mesto absolutno in 4. v kategoriji. Hvala št.166!
Sem skoraj 100% da me bodo drugo leto spet videli v Kaindorfu!
Čestitke vsem in se kdaj drugič spet vidimo.

[lonely]

Bilo je res lepo...kaj lepo..čudovito.
Lepo da ste upoštevali moje priporočilo in se udeležili te lepe tekaške prireditve...nikoli ne bom priporočal nekaj kar ni odlično organizirano.(nekaj takega bo tudi Garda)
No če se vrnem na včerajšnji tek,lahko povem da smo se imeli lepo...temperatura-prava tekaška...na štartu 22°C...na cilju 13°C.Proga odlično izpeljana...no ja tistih 400 metrov dolžinskih, vzpona ne pokvari celoten vtis...kajti vse drugo je bilo - uau.Kako so osvetlili gozd...kot v pravljici.Navijanje,spodbujanje,prijaznost...po celi progi.
Lani sem bil sam...letos nas je bilo 10...naslednje leto nas bo enkrat več.To sem omenil tudi organizatorju in je ob tem bil zelo vesel in zadovoljen.A ja,tisti ki ste prej odšli,ste zamudili zelo lep ognjemet.
Pravi čudež je kako nekateri iz vaške prireditve znajo prirediti spektakel in v času recesije privabiti številne sponzorje,razdeliti 100 parov kakovostnih superg (za prve 3 v vsaki kategoriji)...ob dvigu številk razdeliti lepe majice in lučke.
Čestitam vsem ki ste se spopadli s to lepo (delno zahtevno) progo...čestitke marul-u na skupnem 5-em mestu.
-tekačiča-...lepo te je bilo spoznati.
Skratka...bilo je super...in seveda---ponovimo.

[Laufer]

Vse super, samo tisti hrib bi bilo treba malo speglat.
Na startu smo bili še vsi skupaj, potem pa sta naprej pobegnila Arabo in Lonely, nato še G 5:00, ki sem mu sledil v varni razdalji. Ko sem šel okoli jezera sem si mislil, če bo treba še nazaj grede rinit v severno triglavsko steno, bom po prvem krogu kar nehal, vendar je potem proga zavila levo ravno pred začetkom vzpona.
Tam nekje sem se zalepil na "mojo dunajsko zajčico", malo sva govorila in kilometri so kar minevali. Takoj po prvem krogu sva ujela G 5:00 in ga prehitela. Skupaj sva tako tekla do hriba, vlegem sem jo navgor, potem pa mi je pri spustu pobegnila .
V cilj sem prišel 1:54,40 in ugotovil, da sem oba kroga tekel v enakem tempu.
S sobe sem si ogledal ognjemet, potem pa padel v posteljo. Zjutraj takoj na zajtrk, potem 60 km kolesa, razvajanje v savni in bazenčku, nato pa preko Slovenj Gradca proti domu.
V nedeljo sem si še malo ogledal okolico. Kamp je super, zraven bazen in atletska steza, veliko kolesarskih poti, mogoče grem drugo leto tja na krajše priprave za kak triatlon, saj je okolica idealna.

Še profil proge:

[lonely]

SLIKE 2009:

http://www.roemerlauf.at/ ---->FOTOS

[RoKo]

Sem pogledala fotke in se moram zahvalit Romanu (včeraj še nisem vedela kdo je).
Zakaj? Ja, ženske kot pač smo, sem ga pred ciljem oz. pred koncem njegove prve runde ogovorila, saj sem videla po majici da je moj sorojak. No, me je tako zmotiviral, v smislu "daj potegni, ono pred sabo še lahko dobiš". Jaz pa gas in prehitim celo dve tekačici pred sabo, dobesedno sem zadnjih 500 m šprintala (koliko sem pač lahko) in sem tako zasedla 8.mesto absolutno in 4. v kategoriji. Hvala št.166!

Ni za kaj. Dobro si dirjala zadnji krog pred ciljem, je bi res pravi šprint, se je videlo da ti gre, škoda da nisi nadaljevala še en. krog.

Organizacija je bila res na nivoju, brez hribčkov pa v Avstriji res ne gre. Tek ob bakljah v gozdu je tudi posebno doživetje, mladina z ragljami pa ropota celo dirko.
Dodano v plan za 2010. Obvezno dodatek dolgih cunj v torbo, po teku sem bil kar premražen-navajen na vročino.
Če Lonely pravi, da nas bo drugo leto več, bo že držalo. Od 1 do do 10, sledi 100.

[RoKo]

http://picasaweb.google.si/romano964/No ... 5vn8djIXw#

malo več kot prej........