- 16 Avg 2009, 16:47
#193558
Ojej, jej, kako me glava boli. Ta vročina!
Alora, začnemo kar z jutrom. Se najem pašte, prepričana, da mi bo šaldo pomagala k moji zmagi, se psihološko prepričam, da mi bo eno uro tolkla vročina v možgane in gremo.
Ja, smo šli kot ponavadi, malo prej, ker smo se bali, da bo ta nova avto strada že zaradi česa zaprta. Pa smo le mi profitirali in bili na vrhu Rebrnic res en , dva , tri. Bom šla zdaj za gvišno zarad tega rajši kam v središče naše domovine in tja proti vzhodu in severu in jugu na kakšno tekmico...
Alora, kot sem rekla, smo prišli tja malo več zgodaj. se vpišemo, se rokujemo in povzdravljamoz vsemi in z Dolenjci in z Maco, in Kraševci, in tudi moja skoraj komšinica, poslanka Eva, je prišla na tek, ja pa na moje Tmince ne smem pozabit, ker so mi v dar ( ker sem fejst baba) prinesli sir iz Posočja. Hvala, res. Bom še naprej taka, vi pa kar noste meni sira...
Ja, sonce je neusmiljeno žgalo, vsi smo nekaj jamrali, kako nam bo vroče, a ni kaj. Tam smo bili in treba je blo štartat. Čendakov tudi tokrat ni pozabil na poklon državi. Po himni pa gremo, banda, v dir...
Ma, sem si prav kmalu rekla, kej čem hitet, sem vidla Aleksandro, da je pršla in Sergejo in Zorko.. Ah, tam naj jim bo, jim poklonim zmago, za katero sem še zjutraj mislila, da bo moja, naj imajo, punce, če se že tolk trudijo.
In sem preklopla na izzy.
Skozi vas nas spremlja godba, domačini in vse je tako pestro, da dva kilometrčka res kar izpuhtita. A ko sem pa zavila na makadam... Ja, to je pa že druga zgodba. No, saj nekako mi je še šlo, tja do petega, samo pole....
Uf, se mi je že blelo od tiste vročine, ki mi je butala na nerve. Sem en cejt res mislila, da so vse tiste palčke od vej z dreves na poti kar eni gromozanski modrasi. No,da bo mera prav polhna, kot da mi ni od hudga brenčalo dovolj že v možganih, se mi v mojo lepo frizurco na vrhu čopka dejansko zamota en sršen. Kaj je mislil, da je v gnezdu, al kaj? Sem motala z rokami kar en cajt, da sem se ga rešla... Uf...
Okrepčevalnic bognedaj da ne bi bilo. Sem porabla prav vse. In na devetem km , ko sem že mislila, da imam še tri dni do cilja, mi je prišla tudi več kot prav.
Ja, zadnjih dvesto, tristo metrčkov spet kar izpuhti zaradi publike in v cilj prisopiham kot vlak. Čas, 54, 57. Po spominu( EMŠO, mati, te daje!) od lani sem mislila, da je boljši kot lani, čeprav sem se že takoj spraševala, le kako. Nazadnje, ko sem prišla domov, pogledam v arhiv in vidim, da sem šla ŠTIRI minute slabše kot lani. Ma, ja, saj ni važno, kaj čem zdaj krivit pašto in vročino, zdaj je konc in dajmo lepo uživat dan do konca.
V cilju spet vsega, kar je možno, od lubenic, grozdja, pomaranč, jabolk, banan, vode....
Ko se malo uštimamo in polepšamo, se začne pa ta prava fešta. Ja, sem začela z bovlo in končala tudi z njo. Ma so pa od groze, ko so organizatorji vidli, da sem non stop ob njej, vso zadevo MORALI PRAV SKRIT. Če ne, bi blo vse samo zame. Prav ste nardili.
Čendakov je nastavil še pršut na drevo, da sem stavila, kolk je visoko. Rabim včali, saj sem višino falila skoraj za pol metra.
In pole je Čendakov začel podeljevat praktične nagrade. Vse je šlo hitro, (meni sploh), ko ugotovim ( oz. mi pomagajo ugotovit), da za isto mizo, poleg mojega ZZ topa, Arrabota, Ribe( ki sem jo danes spoznala), Mace, Lonelyja in drugih sedi ERO!!! Ma, si ne morem odpustit, da te ne spoznam. Prav zares ne!
Sledila je podelitev kombinacije današnjega teka in teka na Slavnik. Kar vse tri presenečene dame, a zato toliko bolj vesele, so si lepe pokale vsekakor zaslužile. Seveda so zasluženo prejeli tudi moški. BRAVO VSEM!
Pa še podelitev današnjega teka. In že je konec.
Mi pa kar lepo sedimo in čikulamo, poslušamo fejst muziko in čakamo, da nam Klavdij prinese metlo.
Da pometemo prostor, da bo lep in čist in pripravljen za drugo leto.
Kajti Klavdij in ekipa! V imenu velike večine vas rotim in prosim, ne vdajte se. Saj veste, da organizirate dva teka, ki sta med najboljšimi tu na naših primorskih, če ne kar slovenskih tleh.
Veste, da ga ni človeka, tekača, ki organizacije vaših tekov ne bi prehvalil.In zato je ukinjanje vaših tekov STROGO PREPOVEDANO !!! ( Z UVEDBO MOJEGA ZAKONA!)
Torej, meni je kljub modrasom in sršenom bilo zelo, zelo lepo.
Prav lepo prosim forumovce, naj tudi oni napišejo par besed, s katerimi prepričamo Klavdija in ekipo, da ne bojo odnehali in da se 2. maja 2010 spet skupaj podamo proti Slavniku.
Klavdij in team ( MA, ja, ja, saj tudi žena Laura!) -HVALA ZA DANAŠNJI DAN.




Alora, začnemo kar z jutrom. Se najem pašte, prepričana, da mi bo šaldo pomagala k moji zmagi, se psihološko prepričam, da mi bo eno uro tolkla vročina v možgane in gremo.
Ja, smo šli kot ponavadi, malo prej, ker smo se bali, da bo ta nova avto strada že zaradi česa zaprta. Pa smo le mi profitirali in bili na vrhu Rebrnic res en , dva , tri. Bom šla zdaj za gvišno zarad tega rajši kam v središče naše domovine in tja proti vzhodu in severu in jugu na kakšno tekmico...
Alora, kot sem rekla, smo prišli tja malo več zgodaj. se vpišemo, se rokujemo in povzdravljamoz vsemi in z Dolenjci in z Maco, in Kraševci, in tudi moja skoraj komšinica, poslanka Eva, je prišla na tek, ja pa na moje Tmince ne smem pozabit, ker so mi v dar ( ker sem fejst baba) prinesli sir iz Posočja. Hvala, res. Bom še naprej taka, vi pa kar noste meni sira...
Ja, sonce je neusmiljeno žgalo, vsi smo nekaj jamrali, kako nam bo vroče, a ni kaj. Tam smo bili in treba je blo štartat. Čendakov tudi tokrat ni pozabil na poklon državi. Po himni pa gremo, banda, v dir...
Ma, sem si prav kmalu rekla, kej čem hitet, sem vidla Aleksandro, da je pršla in Sergejo in Zorko.. Ah, tam naj jim bo, jim poklonim zmago, za katero sem še zjutraj mislila, da bo moja, naj imajo, punce, če se že tolk trudijo.
In sem preklopla na izzy.


Skozi vas nas spremlja godba, domačini in vse je tako pestro, da dva kilometrčka res kar izpuhtita. A ko sem pa zavila na makadam... Ja, to je pa že druga zgodba. No, saj nekako mi je še šlo, tja do petega, samo pole....
Uf, se mi je že blelo od tiste vročine, ki mi je butala na nerve. Sem en cejt res mislila, da so vse tiste palčke od vej z dreves na poti kar eni gromozanski modrasi. No,da bo mera prav polhna, kot da mi ni od hudga brenčalo dovolj že v možganih, se mi v mojo lepo frizurco na vrhu čopka dejansko zamota en sršen. Kaj je mislil, da je v gnezdu, al kaj? Sem motala z rokami kar en cajt, da sem se ga rešla... Uf...
Okrepčevalnic bognedaj da ne bi bilo. Sem porabla prav vse. In na devetem km , ko sem že mislila, da imam še tri dni do cilja, mi je prišla tudi več kot prav.
Ja, zadnjih dvesto, tristo metrčkov spet kar izpuhti zaradi publike in v cilj prisopiham kot vlak. Čas, 54, 57. Po spominu( EMŠO, mati, te daje!) od lani sem mislila, da je boljši kot lani, čeprav sem se že takoj spraševala, le kako. Nazadnje, ko sem prišla domov, pogledam v arhiv in vidim, da sem šla ŠTIRI minute slabše kot lani. Ma, ja, saj ni važno, kaj čem zdaj krivit pašto in vročino, zdaj je konc in dajmo lepo uživat dan do konca.
V cilju spet vsega, kar je možno, od lubenic, grozdja, pomaranč, jabolk, banan, vode....
Ko se malo uštimamo in polepšamo, se začne pa ta prava fešta. Ja, sem začela z bovlo in končala tudi z njo. Ma so pa od groze, ko so organizatorji vidli, da sem non stop ob njej, vso zadevo MORALI PRAV SKRIT. Če ne, bi blo vse samo zame. Prav ste nardili.



Čendakov je nastavil še pršut na drevo, da sem stavila, kolk je visoko. Rabim včali, saj sem višino falila skoraj za pol metra.
In pole je Čendakov začel podeljevat praktične nagrade. Vse je šlo hitro, (meni sploh), ko ugotovim ( oz. mi pomagajo ugotovit), da za isto mizo, poleg mojega ZZ topa, Arrabota, Ribe( ki sem jo danes spoznala), Mace, Lonelyja in drugih sedi ERO!!! Ma, si ne morem odpustit, da te ne spoznam. Prav zares ne!
Sledila je podelitev kombinacije današnjega teka in teka na Slavnik. Kar vse tri presenečene dame, a zato toliko bolj vesele, so si lepe pokale vsekakor zaslužile. Seveda so zasluženo prejeli tudi moški. BRAVO VSEM!
Pa še podelitev današnjega teka. In že je konec.
Mi pa kar lepo sedimo in čikulamo, poslušamo fejst muziko in čakamo, da nam Klavdij prinese metlo.
Da pometemo prostor, da bo lep in čist in pripravljen za drugo leto.
Kajti Klavdij in ekipa! V imenu velike večine vas rotim in prosim, ne vdajte se. Saj veste, da organizirate dva teka, ki sta med najboljšimi tu na naših primorskih, če ne kar slovenskih tleh.
Veste, da ga ni človeka, tekača, ki organizacije vaših tekov ne bi prehvalil.In zato je ukinjanje vaših tekov STROGO PREPOVEDANO !!! ( Z UVEDBO MOJEGA ZAKONA!)
Torej, meni je kljub modrasom in sršenom bilo zelo, zelo lepo.
Prav lepo prosim forumovce, naj tudi oni napišejo par besed, s katerimi prepričamo Klavdija in ekipo, da ne bojo odnehali in da se 2. maja 2010 spet skupaj podamo proti Slavniku.
Klavdij in team ( MA, ja, ja, saj tudi žena Laura!) -HVALA ZA DANAŠNJI DAN.
Nazadnje spremenil zz topka, dne 16 Avg 2009, 18:41, skupaj popravljeno 3 krat.