Zajček, najprej tebi hvala, ker bom potem razpredala svega i svašta. super si bil, si sicer malo manj govoru kot Laufer

, ampak sva tekla takooo enakomerno hitro prvih 9 km (če bi jaz zmogla tak tempo do konca, bi imela oh in ah super PB, tik pod tistega iz Radencev, no ja ah in oh Radencev izpred dveh let).
Tko, ja, pol sem pa jaz malo upočasnila tempo, mal so me tisti mali klanci "jahali"

.
Pa ful sem se spraševala kaj mi je tega treba, pa trenirat za cel maraton, pa zakaj se sploh gonim po teh maratonih

.
In sem začela malo šteti, da je to letos že moj 19 mali maraton

, da je bil zraven še cel maraton na Dunaju

, pa še par daljših/dolgih tekov, da imam že preko 600 km na tekmah......, in sem si rekla, ajdi punca, glej uno ritko pred sabo, k je čist fajn

, dej mir, teči....
In sem tekla. Ma sej sem uživala cel tek. Tam k so bli lani motoristi in nažigali svoje harlije so bli letos hokejisti, podmladek, eni palčki malčki so stali varno na enem kombiju in sramežljivo navijali. Pa fine so bler mamce ob progi, pozdravila sem celo našega gazdo iz hotela, pa kr stala bi in poslušala eno, ki je igrala na dude. se mi je milo strilo ob poslušanju harmonike, pa vseh tistih bendov ob progi.
Lani sem občudovala nasad gladiol in se veselila, da jih bom tudi letos videla, pa jih je blo manj, so že skoraj odcvetele. Škoda, takoooo lepe so.
laufer, uno najino tekačico, v belih cepkah, k si jo zjahal na tempu, kaj je že bla, Medeja, sem spet srečala, sva se pozdravli, malo manj kot objeli že med tekom - se je pol spomnila vseh prizorišč, ko sva ji nagajala s tempom
Zadnjih 200 m sem pospešila na tempo 4:25 in sem skoraj že začela leteti, še dobro da je bilo ozračje tako gosto od navijanja, da me je prizemljilo.
Po teku je sledilo kopanje in sončenje, kot lani smo imeli zastonjsko karto. Voda je bla tako topla in umazana od prešvicanih tekačev, da so še vse ščuke pobegnile

. Tako je vsaj objokovala Ira.
Z Iro in Daliborjem smo preživeli prekrasen konec tedna, vreme je bilo čudovito.

V soboto nas je malo pralo, pa smo se od plaže do hotela sprehodili bosi in v kopalkah (da bi ne zmočili obleke, jo je škoda); ko mali otroci smo čofotali po lužah in se škropili

.
Na poti v Celovec smo tako reglali, da je obstajala velika nevarnost, da se kaj vname, moram v bodoče v mojega jeskota dati en gasilni aparat. Pili smo ful drage kave

in si "sposodili" skodelice za kavo, pravkar sem iz ene popila svojo današnjo dozo.
na koncu pa še čestitke vsem nam, ki smo se matrali ko črna živina na unem "klinčevem" maratonu, bilo je ful fajn in naslednje leto ne bomo manjkali
