- 25 Jul 2004, 19:49
#16231
Že navezgodaj smo se do Logatca nabrali Barb, Aleš, LojzeP in jaz, med potjo pa smo prejeli še klic Pie, Erota in Tobija, da se nam pridružujejo.
Bilo je fino, meni še posebej, ker je bil ti prvi uradni tek po dveh mesecih, le Barb je bila tokrat prikrajšana za sladke tekaške kilometrčke, kar se ji je poznalo na izrazu... jo še kako razumem.
LojzeP in Aleš sta podrla svoj rekord, a o tem bosta sama kaj več napisala, mene bi pa skoraj kap, ko sem bila poklicana, da sem bila 2. v svoji kategoriji med vsemi teki. Ja, spet medalja:)
Spoznala sem Ines, ki me je prilično presenetila, ko me je od daleč ogovorila "O, Staša!"
In vsa njena ekipa je res neverjetno skrbela za nas... teranov liker, makaroni, piškotki, družba...
Na sploh pohvale organizatorjem, da so žrtvovali vse julijske nedelje, da smo lahko tekli. Meni je žal, da se nisem mogla že prej udeležit tega teka, bi bilo fino pridit večkrat, ne predstavljam pa si volje organizatorjev!!! Pohvale!!!! Tak preprost, luštn tek! Ravno prav za vrnitev
No, potem smo obiskali še gostilno Muha v Lokvah, kjer smo se okrepčali.. jaz z joto in palačinkami.
Višek dneva pa je bil obisk domačije od Aleševe Alenke staršev v Žireh in skok v domači bazen. Verjetno je malce hecno zgledalo, ko smo se pripeljali tja in kar takoj postali domači... ampak če ste pa tudi vi (Alenkina familija) tako prijazni! Kaj čmo!?
Ja, prav prijeten zaključek dopusta - saj res - to je bil moj prvi pravi dopust, tak po pravilih, da traja vsaj dva tedna (po zakonu je treba vzet 2 tedna dopusta skupaj:))
Barb, tebi pa - pogumno! Le pridno počivaj, potem pa spet!
Bilo je fino, meni še posebej, ker je bil ti prvi uradni tek po dveh mesecih, le Barb je bila tokrat prikrajšana za sladke tekaške kilometrčke, kar se ji je poznalo na izrazu... jo še kako razumem.
LojzeP in Aleš sta podrla svoj rekord, a o tem bosta sama kaj več napisala, mene bi pa skoraj kap, ko sem bila poklicana, da sem bila 2. v svoji kategoriji med vsemi teki. Ja, spet medalja:)
Spoznala sem Ines, ki me je prilično presenetila, ko me je od daleč ogovorila "O, Staša!"
In vsa njena ekipa je res neverjetno skrbela za nas... teranov liker, makaroni, piškotki, družba...
Na sploh pohvale organizatorjem, da so žrtvovali vse julijske nedelje, da smo lahko tekli. Meni je žal, da se nisem mogla že prej udeležit tega teka, bi bilo fino pridit večkrat, ne predstavljam pa si volje organizatorjev!!! Pohvale!!!! Tak preprost, luštn tek! Ravno prav za vrnitev
No, potem smo obiskali še gostilno Muha v Lokvah, kjer smo se okrepčali.. jaz z joto in palačinkami.
Višek dneva pa je bil obisk domačije od Aleševe Alenke staršev v Žireh in skok v domači bazen. Verjetno je malce hecno zgledalo, ko smo se pripeljali tja in kar takoj postali domači... ampak če ste pa tudi vi (Alenkina familija) tako prijazni! Kaj čmo!?
Ja, prav prijeten zaključek dopusta - saj res - to je bil moj prvi pravi dopust, tak po pravilih, da traja vsaj dva tedna (po zakonu je treba vzet 2 tedna dopusta skupaj:))
Barb, tebi pa - pogumno! Le pridno počivaj, potem pa spet!
O-o!
.
Aleš(HVALA) mi je prinesel Smrekovo mazilo in seveda sem ga morala takoj izprobati. Še dobr, da v avtu nima montirane skrite kamere. 
, ker se nisem mogla, tako kot vsi ostali pripraviti na tek. V zameno sem si oprtala nahrbtnik in pred ostalimi krenila, počasi, proti vrhu. Pred tem sem se pri prijavni mizici spoznala še z Ines. Ne,ne samo ona nima modrih očk, čeprav je pa kljub temu zelo,zelo simpatična gospa.
, vsi ostali pa so kar švigali mimo mene. 
, res je pomagalo(dobro naj bi bilo tudi Brinovo mazilo). Ob klepetu se nama je kasneje pridružil še Borut. Povedal mi je, da pozna naš Tekaški forum in da večkrat kaj prebira, ni pa sicer še nikoli nič napisal in da, pazite, smo face. No upam Borut, da te bo tole pa le mogoče spodbudilo k temu, da mogoče oba z Boštjanom napišeta kaj. Od fantov se kar nekako nisem mogla ločiti 
, saj smo se ponovno srečali med vrati koče in si kar tam, po domače, seveda, privoščili, nekaj zelo gostega, sladkega,mmmmlllljjjjaaaassskkk 
