Ja, nič, prav zabavno je bilo priti nazaj (po skup seštetih 10ih urah spanja). Ampak se je splačalo. Sama ne bi šla, priznam, ampak nekdo je tako sanjal o odojku, da je bilot reba kar spakirat in končna bilanca je ena kontent persona, ki sicer ima malo težke noge (te ima itak vedno, ko natakne superge), navdušena nad svojimi supergami (Asics Trabuco), ki so uspešno prestale test, pa še kičasto roza barve so

. No, sva jo mahnila gor prvič in usta do neba, ko zagledava PetraM, včeraj še ni vedel, a bi šel celo ali ne. Dečko ima res glavo na pravem mestu. Kapo dol! In potem nikogar od ostalih ta hudih mačkov. No, prikazal se je tudi Cveto, glede na to, da naj bi bil čisto razštelan, je zelo dobro vedel, kdo je. In v primerjavi s svojim zasledovalcem je bil tudi precej bolj komunikativne sorte, kaj čmo, imam pač rajši ljudi, ki tudi kaj povejo, ne pa samo gredo mimo. Bravo še enkrat

No, potem pa so se začele prikazovati znane face od prejšnjega dne, večinoma lokalne, niso od muh, tile dečki in dečve. Aja, na našega Piskeca ne smem pozabiti. Pozdrav na koncu je bil, da se vidimo na naslednji malo bolj odštekani zadevi. In obe dami v črnem, ki sta nama polepšali vsako srečanje, no, res, nikogar se nisem naveličala, še celo svojega karakterja ne. In celo odojka sem jedla na vrhu. Dogodivščine morajo biti, eni so skakali v grmovje, vlamljali so v avtomobile, na ogled je bila cela razstava dežnikov, modna revija, kako in kaj vse se lahko obleče za v hribe, dišalo je po divjem česnu, na vrhu nas je vsakič pričakala glasba, čaj, fotosešn, baje sem bila vsako rundo bolj fajn

. Še dobro, da je bilo zadeve konec, ker drugače bi imela na koncu samo še par dekagramov. No, kje pa ste že videli tek/pohod, kjer se lahko vsakič na nižinski kontrolni točki stehtate na orjaški večtonski vagi in vam pokaže skromno dvomestno cifro, pa še pri tisti so menda odstopanja +/- 20 kg, kar bo držalo, mi je kazala od 40 do 60 kil, pa si lahko mislim svoje
Sem pa presenečena nad sabo, ker sem šla praktično vse vzpone s približno istim tempom, pravzaprav je bil tempo vsakič malce hitrejši, z izjemo zadnjega, sem obljubila, da bom šla na izi. Danes pa, samo superge so bile na nogah in mi je bilo žal, da sem se doma tako obirala, bi komot šla še kako rundo več.
No, Piskec je imel prav, ker je bilo vse tako fajn, pa ker sva to skoraj vsakemu mimoidočemu povedala, pridem tudi drugo leto, pa na kaj več kot samo na 6+2.