- 15 Maj 2010, 15:15
#223757
No, pa sem končno uspela priti do dotičnega jezera. Z mojculjo sva jo mahnili že skoraj s kurami, tja sva prišli tako zgodaj, da sva si privoščili še en krog za ogrevanje in nato v rahlem, a čisto nemotečem dežju odtekli dva kroga. Proga mi je všeč, ravno prav razgibana, da ti ne rata dolgčas in da ne pozabiš, kje si, zaradi dežja nekje malce blatna, ampak na to sem se že navadila. Prvi krog je bila kar gužva, v drugem sem solirala, no, zmagovalcu najdaljše razdalje ni uspelo prehiteti moje malenkosti, to je bil moj cilj. In pa še ena želja, ravno tako uresničena, enkrat za spremembo se nisem zbudila šele v 6. km, ampak kar na startu.
Obara je bila tudi njami, enkrat za spremembo sem dobila premajhno majco (otroški S za našega pokovca).
No, sem odšla domov sita, zadovoljna in s kolajno. In če ne bi bilo mojculje, še danes ne bi vedela, kje je Gradiško jezero.
Lušten tekec, lepo organiziran, vsi po vrsti prijazni, edino napovedovalec bi lahko kak komentar izpustil. In še ribiči so imeli tekmovanje v nimampojmačemu, tako da jih je bilo kar nekaj okoli jezera.
Obara je bila tudi njami, enkrat za spremembo sem dobila premajhno majco (otroški S za našega pokovca).
No, sem odšla domov sita, zadovoljna in s kolajno. In če ne bi bilo mojculje, še danes ne bi vedela, kje je Gradiško jezero.
Lušten tekec, lepo organiziran, vsi po vrsti prijazni, edino napovedovalec bi lahko kak komentar izpustil. In še ribiči so imeli tekmovanje v nimampojmačemu, tako da jih je bilo kar nekaj okoli jezera.
Miganje je naravni antidepresiv.