- 05 Jun 2010, 11:36
#225880
Prav veliko poročil o tem teku verjetno ne bo. Od drugih TF-jevcev sem videla le Aljošo.
Na ta tek sem šla brez kakršnih koli ciljev. To pa zato, ker sem zaradi službenih zadev ves teden prav zbita, ravno včeraj še najbolj in bi lahko ves dan tudi prespala. Ampak je vseeno kar šlo, očitno sem potrebovala ravno tek.
Prepričala sem še kolegico iz "konkurenčne firme", tako da sva šli skupaj in se po poti seveda nisva mogli izogniti debatam o trenutno najbolj utrujajoči službeni temi, v Celju pa se potem dobili še z eno njeno sodelavko, ki stanuje praktično na startu tega teka. Kljub številčni premoči konkurence smo bili mi (oziroma jaz) tokrat hitrejši.
Ampak pojdimo od začetka.
Na startu niti ni bilo veliko ljudi, ampak je bila konkurenca huda (prvi je 10 km pretekel v 36 minutah in še nekaj - upam, da bodo kje objavljeni tudi rezultati, za zdaj jih še nisem našla). Na začetku se vsi zapodijo, kot da bi jih kdo preganjal. Jaz vseeno po ene 200 metrih pogledam na uro in raje zmanjšam hitrost - s tempom 4'40 (
) bi namreč lahko tek končala že po prvi petini.
Precej se jih je odločilo ravno nasprotno in te sem potem v nadaljevanju prehitevala, lepo počasi drugega za drugim.
Na približno 4. kilometru sem se približala eni tekačici, ki je imela za moje pojme ravno pravi tempo - tak, da sem se ji počasi vedno bolj bližala in potem vse do konca tekla tik za njo. Vmes sem jo enkrat tudi prehitela, ampak je, ko sva tekli mimo njenih dvah navijačev, očitno dobila nek nov zagon in me prehitela nazaj.
Vseeno sem jo spet ujela, ampak zadnjih 200 metrov sem ji morala kljub temu priznati premoč. Vseeno sem se ji v cilju zahvalila za to, da mi je dajala tempo (jaz pa menda njej, s tem da sem ji dihala za ovratnik
).
Ob pogledu na neuradne rezultate sem pomislila, da bom lahko zaprosila za kakšen čin v taetovem klubu.
Ampak očitno si čina še nisem zaslužila.
To, kar je bilo na neuradnih rezultatih 4. mesto, se je potem na uradnih rezultatih spremenilo v 3.
Še dobro, da sem počakala na podelitev - ker naju je namreč s kolegico zeblo, sva ravno odhajali proti avtomobilu, ko sem slišala svoje ime. Drugače bi celo brez zaslužene medalje ostala. Tudi s časom sem zadovoljna: 53'12 (po moji uri, uradno ena sekunda več), kar je tempo 5'19/km, če je bila proga točno izmerjena (kar pa mislim, da je bila).
Aljoša, sori, ker te nisem niti vprašala, kako ti je šlo ... lahko pa sem napišeš.
Ob prihodu v Ljubljano je bila ravno polnoč, tako da sva se obe s sopotnico razveselili tudi tega, da je končno napočil predreferendumski molk.
Na ta tek sem šla brez kakršnih koli ciljev. To pa zato, ker sem zaradi službenih zadev ves teden prav zbita, ravno včeraj še najbolj in bi lahko ves dan tudi prespala. Ampak je vseeno kar šlo, očitno sem potrebovala ravno tek.

Prepričala sem še kolegico iz "konkurenčne firme", tako da sva šli skupaj in se po poti seveda nisva mogli izogniti debatam o trenutno najbolj utrujajoči službeni temi, v Celju pa se potem dobili še z eno njeno sodelavko, ki stanuje praktično na startu tega teka. Kljub številčni premoči konkurence smo bili mi (oziroma jaz) tokrat hitrejši.

Ampak pojdimo od začetka.
Na startu niti ni bilo veliko ljudi, ampak je bila konkurenca huda (prvi je 10 km pretekel v 36 minutah in še nekaj - upam, da bodo kje objavljeni tudi rezultati, za zdaj jih še nisem našla). Na začetku se vsi zapodijo, kot da bi jih kdo preganjal. Jaz vseeno po ene 200 metrih pogledam na uro in raje zmanjšam hitrost - s tempom 4'40 (



Precej se jih je odločilo ravno nasprotno in te sem potem v nadaljevanju prehitevala, lepo počasi drugega za drugim.

Na približno 4. kilometru sem se približala eni tekačici, ki je imela za moje pojme ravno pravi tempo - tak, da sem se ji počasi vedno bolj bližala in potem vse do konca tekla tik za njo. Vmes sem jo enkrat tudi prehitela, ampak je, ko sva tekli mimo njenih dvah navijačev, očitno dobila nek nov zagon in me prehitela nazaj.


Ob pogledu na neuradne rezultate sem pomislila, da bom lahko zaprosila za kakšen čin v taetovem klubu.

Ampak očitno si čina še nisem zaslužila.


Še dobro, da sem počakala na podelitev - ker naju je namreč s kolegico zeblo, sva ravno odhajali proti avtomobilu, ko sem slišala svoje ime. Drugače bi celo brez zaslužene medalje ostala. Tudi s časom sem zadovoljna: 53'12 (po moji uri, uradno ena sekunda več), kar je tempo 5'19/km, če je bila proga točno izmerjena (kar pa mislim, da je bila).
Aljoša, sori, ker te nisem niti vprašala, kako ti je šlo ... lahko pa sem napišeš.
Ob prihodu v Ljubljano je bila ravno polnoč, tako da sva se obe s sopotnico razveselili tudi tega, da je končno napočil predreferendumski molk.
