Najprej hvala za prepečenec v darilni vrečki!
O razlogih za tako nenavaden začetek poročila v nadaljevanju.
Na Bled sem šla po službi, parkirala malo pred sedmo in šla po številko. Žal je majic v številki S že zmanjkalo - škoda. Srečala nekaj TF-jevcev (mislim da najprej Tinija, potem Justino, Mušnico, nato počasi še druge). Pred tekom spila kapučino (napaka?), potem se šla počasi preobleč in na start, kjer sem na poti še srečala Obivankenobija (ki je nekaj govoril o tem, da se ne bi forsiral, ampak tekel z mano - ampak ne verjamem, da bi zdržal

). Do tu vse lepo in prav. Pravzaprav vse lepo in prav nekje do 7. kilometra. Na progo sem se podala brez pričakovanj, ker pač zaradi boleče pokostnice v zadnjem času nisem mogla preveč trenirati. Včeraj me je pokostnica malo bolela le med ogrevanjem, potem je bilo vse ok. Kar se tega tiče.
Razen da so se nekje na 7. kilometru začele druge težave. Prebava.

Nekaj časa mi je še uspelo teči, ampak potem ni šlo več, ker me je preveč zvijalo.

Tako da sem zadnja dva kilometra prehodila. Kakor hitro sem poskusila spet malo teči, me je znova začelo zvijati. Mimotekoči (ne morem reči "mimoidoči", če so pa tekli, a ne?

) so me spodbujali, češ da je le še malo do cilja in da bom že zmogla - ampak ni bila stvar v tem, da ne bi mogla teči, jaz sem bila, nasprotno, še precej sveža, le prebava je stavkala

(vseeno hvala za spodbude). Laufer mi je med prehitevanjem še robčke ponujal, pa sem pogumno odgovorila, da bom že nekako zdržala do cilja. Kar tudi sem, v cilju pa takoj začela iskati WC. In potem še vsaj dvakrat. In muka se je doma le še nadaljevala. Šele zdaj sem nekako prišla k sebi. Vsaj upam. Zato torej hvala za prepečenec.

Še zdaj pa ne bi vedela, kaj me je zvilo, ker se ne spomnim, da bi kaj takega pojedla. Tri marelice menda ne bi naredile takega hudiča ...
Kar je, je ... Glede na to, da sem zadnja dva km prehodila (in to lepo počasi), čas 57 minut niti ni tako slab. Na 5 km sem imela čas 26'39, tako da mislim, da bi v nekih bolj normalnih pogojih lahko tekla pod 53 minut (če ne bi bilo take gneče, pa tudi manj - Vitezi, mislim, da je 2000 udeležencev občutno preveč za tole progo!), kar je glede na pomanjkanje trenigna v bistvu zelo dobro. Seveda pa špekuliram, kajti v resnici pač nisem tekla 10 km, pa tudi "lap" sem žal stisnila le na 5-kilometrski oznaki in žal ne vem, koliko sem porabila do 7. ali 8. km. Ker pač nisem vedela, da od tam naprej ne bo šlo več.
Kljub mojim težavam me je na koncu Aleš nahecal, da sem preizkusila njegov čoln. In ne, nisem se zvrnila, čeprav zadeva izgleda zelo nestabilna (in pravzaprav tudi je). Drugič veslam vsaj do otoka.
