- 12 Jul 2010, 14:48
#228723
Menda nihče noče pisat portočila 
Baje si še vsi rane ližejo
Ma je bla huda - vročila preko 30, sonce, da te kap. Jezero je blo, ne, vidu ga je celo Matjaž, najbrž samo zato, ker je kampiral skoraj v vodi. pa saj je blo tkole bolje, mu vsaj vroče ni blo. In ne boste verjeli, koimaj kaj smo poslušali pritožbe nad vročino
Začnimo malo bolj od začetka. Recimo na Nočni 10ki, ki s eje zgodila smao nekja ur pred Fakersee-jem. Z Mušnico sva šli šminkersko na izi, na koincu pa se zapodili v cilj ko sneti skiri. Po teku pa je 3-peresna deteljica pičila direktno na Faak am See. Garmin nas je pripeljal čisto do penzjona, ma kaj, ko ni blo ne števiulke ne imena penzjona ne luči ne odklenjenih nobenih vrat (smo skoraj v klet udirali, dobro da gazdarica ni čula). No ja, ko nam je le uspelo priklicati gazdarico, nam je odklenila in smo se šli 4 ure kao malo spat. Zjutraj pa zajtrk in hitro na start. Niso nič komplicirali, potrdilo o plačanem prenočišču je štelo kot štartnina
.
Pol je šlo pa zares-na štart smo čakali v senci
, sonce je že začelo nabijat, no smo se zmenili, da gremo lepo polako, polako, polako. jaz že nisem mogla hitreje, Lauferja je zvijalo po črevesju, Mušnica pa je zgubila potrpljenje na drugem krogu in naju nehala gledat, je tako šibala, kot bi ji sonce na glavo sijalo .
Z Lauferjem pa sva si dajala duška, enkrat eden drugič drugi ni mogel, je jamral nad vročino, pa čreva niso bila navdušena nad tekom, pa sonca preveč, da o klancih v drugem krogu ne govorim, ker so naklone pojačali... Ampak smo zmogli.
Pili smo ko žolne, jaz sem se filala tudi s soljo, jedla skoraj nisem (3 koščke banane, več vročina ni pustila), kape so bile mokre, da se je cedilo od njih. Senčka je bila božanska, tam je celo malo pihljalo,..., pa smo tekli od sence do sence, od vode do vode.
Včeraj sem se resno spraševala po svojem zdravju, kaj v taki neznosni vročini pri mojih letih in zdravju počnem na progi, in sem sklenila, da bi mi leta le lahko ponudila malo več pameti in .... ja, malo bom oladila. Baje zmorem tudi v klance, pa bo kakšen višinc več padel.
Na pokale, medalje,...., smo čakali, očitno je tudi organizatorju malo stopilo sonce v glavo in hitrost ni bila vrlina. Smo pa Slovenci, ponovno, odnesli en cel komplet pokalov, za prvo mesto Kavs
, drugo mesto Polona in jaz tretje , Matjaž četrto . Face smo. Vsi, ki smo garali v tisti vročini.
Matjaž in Polona, hvala za senco in kafetek, pa za družbo.
Laufer - hvala, kot vedno, suport na progi, psihična opora v najtežjih trenutkih (verjeli ali ne, drugi krog je bil skoraj v tišini)
Mušnica-hvala za prvi krog, za vožnjo, rezervacijo penzjona, za klepet (tudi za onega na Bledu).
Baje si še vsi rane ližejo
Ma je bla huda - vročila preko 30, sonce, da te kap. Jezero je blo, ne, vidu ga je celo Matjaž, najbrž samo zato, ker je kampiral skoraj v vodi. pa saj je blo tkole bolje, mu vsaj vroče ni blo. In ne boste verjeli, koimaj kaj smo poslušali pritožbe nad vročino
Začnimo malo bolj od začetka. Recimo na Nočni 10ki, ki s eje zgodila smao nekja ur pred Fakersee-jem. Z Mušnico sva šli šminkersko na izi, na koincu pa se zapodili v cilj ko sneti skiri. Po teku pa je 3-peresna deteljica pičila direktno na Faak am See. Garmin nas je pripeljal čisto do penzjona, ma kaj, ko ni blo ne števiulke ne imena penzjona ne luči ne odklenjenih nobenih vrat (smo skoraj v klet udirali, dobro da gazdarica ni čula). No ja, ko nam je le uspelo priklicati gazdarico, nam je odklenila in smo se šli 4 ure kao malo spat. Zjutraj pa zajtrk in hitro na start. Niso nič komplicirali, potrdilo o plačanem prenočišču je štelo kot štartnina
. Pol je šlo pa zares-na štart smo čakali v senci
, sonce je že začelo nabijat, no smo se zmenili, da gremo lepo polako, polako, polako. jaz že nisem mogla hitreje, Lauferja je zvijalo po črevesju, Mušnica pa je zgubila potrpljenje na drugem krogu in naju nehala gledat, je tako šibala, kot bi ji sonce na glavo sijalo .Z Lauferjem pa sva si dajala duška, enkrat eden drugič drugi ni mogel, je jamral nad vročino, pa čreva niso bila navdušena nad tekom, pa sonca preveč, da o klancih v drugem krogu ne govorim, ker so naklone pojačali... Ampak smo zmogli.
Pili smo ko žolne, jaz sem se filala tudi s soljo, jedla skoraj nisem (3 koščke banane, več vročina ni pustila), kape so bile mokre, da se je cedilo od njih. Senčka je bila božanska, tam je celo malo pihljalo,..., pa smo tekli od sence do sence, od vode do vode.
Včeraj sem se resno spraševala po svojem zdravju, kaj v taki neznosni vročini pri mojih letih in zdravju počnem na progi, in sem sklenila, da bi mi leta le lahko ponudila malo več pameti in .... ja, malo bom oladila. Baje zmorem tudi v klance, pa bo kakšen višinc več padel.
Na pokale, medalje,...., smo čakali, očitno je tudi organizatorju malo stopilo sonce v glavo in hitrost ni bila vrlina. Smo pa Slovenci, ponovno, odnesli en cel komplet pokalov, za prvo mesto Kavs
, drugo mesto Polona in jaz tretje , Matjaž četrto . Face smo. Vsi, ki smo garali v tisti vročini.Matjaž in Polona, hvala za senco in kafetek, pa za družbo.
Laufer - hvala, kot vedno, suport na progi, psihična opora v najtežjih trenutkih (verjeli ali ne, drugi krog je bil skoraj v tišini)
Mušnica-hvala za prvi krog, za vožnjo, rezervacijo penzjona, za klepet (tudi za onega na Bledu).
