Danes se je izkazalo, da na senčni strani Alp trpijo za hudim pomanjkanjem sence in da sonček ni niti najmanj zasenčen
Tudi mene je zmotila prestavljena ura starta, ob 9.00 bi bilo idealno-sicer pa bi zame bil najbolj idealen start ob 6.00 zjutraj

Že na samem startu je sonce neusmiljeno pripekalo in z vsakim kilometrom se je vročina le še stopnjevala, bilo je prav noro vroče

upam, da naslednje leto startamo ob 9ih. Še sreča, da so Avstrijci tako dobri navijači, ki vzpodbujajo skoraj na vsakem koraku

in ravno zaradi tega obožujem maratone pri sosedih.
Tekla sva skupaj s sotrpinom Alešom, s katerim sva se borila za 1:35. Želela sva si teči enakomeren tempo 4:30, kar je na začetku bilo še nekako izvedljivo, proti 10em km-u pa je vročina naredila svoje in sva bistveno upočasnila, čeprav sva se borila po najboljših močeh. Na 15km sem zapadla v nek chillout tek, potem pa sem pomislila: [i]Zdaj je čas za pospešit, zdaj, ravno zdaj, ko tečeš proti 16km-u. Ko prideš v cilj bo že prepozno in boš razmišljala, da bi lahko na koncu vsaj poskusila pospešit[i] in tako sem se trudila pospešit, pred mano je bil nov cilj- teči pod 1:40, kar mi je tudi uspelo (1:39:11). Morda pa bi lahko še kje bolj pospešila

šalo na stran, po prihodu v cilj sem ugotovila, da je to v resnici moja najhitrejša 21ka v letu 2010 in to je razlog za veselje in ponos

čestitke tudi vsem, ki ste premagali Kaernten na katerikoli razdalji, res je bilo naporno.
Za mano je krasen vikend in sem

hvala pa tudi dobri družbi-mojemu ljubemu in krasnemu možu, ki me zvesto spremlja in vzpodbuja na vseh tekih
in Sabini, Marjeti, Karelu in Alešu. Krasno je bilo, lahko bi se nam dogajalo bolj pogosto....pozdravčki, Silvija
