Preživela svoj prvi akvakros.
Priznam, da sem zjutraj ob pogledu skozi okno pomislila, da bi najraje ostala doma. In potem sama pri sebi rekla, da moram priti, ker sem obljubila. In se seveda spraševala, zakaj obljubljam take stvari.
Ob prihodu na prizorišče nisem vedela, ali naj v tem vremenu res tečem 13 km, kot sem nameravala, ali naj se zadovoljim s štirimi. Pa so me gospodične prepričale, da bom mokra v vsakem primeru, tako da nima smisla oklevati. In sem pač šla na 13. Bilo je težko. Dež, luže, blato v neznanskih količinah (jaz pa v supergah, ki so bolj ali manj za asfalt, in mi je drselo). Prve kilometre smo še vsi tekli okrog luž - kolikor se je pač dalo. Potem pa kar po lužah, superge smo tako ali tako imeli mokre. Mislim, da se mi sicer še vedno malo pozna, da sem zaradi nedavne krvodajalske prej zadihana in težje tečem. Do LM bo že.
Na koncu še 1. mesto med novinarkami, postimo ob strani nepomembno podrobnost, da se je konkurenca ustrašila vremena.
Rezultati:
http://www.timingljubljana.si/default.asp?id=2&id1=2010 Namesto številk smo imeli kar čipe. Komu bi se pa dalo stati v cilju in v tem vremenu ročno beležiti čase?
