- 13 Nov 2004, 17:39
#25910
Po začetni skromni udeležbi na zbornem mestu na parkirišču Gruda pri Dolgem mostu, je bilo videti, da bo danes v Sežani Forumcev in Poletovcev bolj malo. Še posebno, ker je malo pred Sežano lilo kot bi se jim zgoraj podrl akvarij. Ko pa sem prispel na startno mesto, pa je bilo videti skoraj same znane obraze iz Foruma in Poleta. Kar dober regiment nas je bil pripravljen na tek do Orleka in nazaj, od glavnih Braneta in Kalčka, pa do standardnih udeležencev TF ter treningov v Tivoliju in na Kodeljevem.
V začetku nam je bilo zelo hladno, še bolj kot na Gorenjskem, pihal je kraški veter (to še ni bila burja), ki nas je hotel prepihati do kosti, a mu ni uspelo, ker smo si nadeli (vsaj jaz) kape, rokavice, puloverje in bunde. Približal se je že začetek teka, zato smo to oblačilno navlako slekli, treba se je bilo ogreti in spet nam hlad ni mogel do živega.
Tekma je bila zanimiva, kljub vsemu nas je teklo preko 70 tekačev. Standardna proga do Orleka in nazaj je ena tistih prog, ko polovice proge tečeš navkreber in se tolažiš, da bo v nasprotni smeri šlo navzdol, potem pa spregledaš, da se tudi v nasprotni smeri vzpenja. To so spoznali že mnogi prekaljeni tekači. Kalček nas je kar dobro vzpodbujal, pa tudi mnogi drugi so mi dajali podporo, ki sem je bil zelo potreben. O tem bom napisal v drugi rubriki. Tekma je bila dobro organizirana, jota, v katero je stopil prašič okusna, darilo uporabno. Vsi smo tekli po svojih močeh in zmožnostih in tekma mi bo ostala v spominu.
Priseljenka, Manika in Fotr smo reševali čast tradicionalnih analiz po tekih, analizo smo opravili v ne tako bližnji gostilni, za nagrado pa nas je namočil dež, zaradi česar pa se nismo sekirali.
Kljub usodnemu spoznanju, da mi telo daje alarmne znake, imam lep spomin na Orlek. Še posebno zaradi tega, ker smo se nekateri po daljšem času spet srečali na teku.
V začetku nam je bilo zelo hladno, še bolj kot na Gorenjskem, pihal je kraški veter (to še ni bila burja), ki nas je hotel prepihati do kosti, a mu ni uspelo, ker smo si nadeli (vsaj jaz) kape, rokavice, puloverje in bunde. Približal se je že začetek teka, zato smo to oblačilno navlako slekli, treba se je bilo ogreti in spet nam hlad ni mogel do živega.
Tekma je bila zanimiva, kljub vsemu nas je teklo preko 70 tekačev. Standardna proga do Orleka in nazaj je ena tistih prog, ko polovice proge tečeš navkreber in se tolažiš, da bo v nasprotni smeri šlo navzdol, potem pa spregledaš, da se tudi v nasprotni smeri vzpenja. To so spoznali že mnogi prekaljeni tekači. Kalček nas je kar dobro vzpodbujal, pa tudi mnogi drugi so mi dajali podporo, ki sem je bil zelo potreben. O tem bom napisal v drugi rubriki. Tekma je bila dobro organizirana, jota, v katero je stopil prašič okusna, darilo uporabno. Vsi smo tekli po svojih močeh in zmožnostih in tekma mi bo ostala v spominu.
Priseljenka, Manika in Fotr smo reševali čast tradicionalnih analiz po tekih, analizo smo opravili v ne tako bližnji gostilni, za nagrado pa nas je namočil dež, zaradi česar pa se nismo sekirali.
Kljub usodnemu spoznanju, da mi telo daje alarmne znake, imam lep spomin na Orlek. Še posebno zaradi tega, ker smo se nekateri po daljšem času spet srečali na teku.
Dokler tečem upam!
(vsaj jaz), ampak po prihodu v cilj je bilo spet vse OK. Fino smo se najedli in napili 
okrepčil več kot dovolj, jota v družbi s pujsom odlična. Najbolj glasni smo celo poskusili letošnji pridelek terančka, ki je bil odličen, praktična nagrada zelo uporabna za nas tekače. Na splošno prireditelji so se zelo potrudili, zato se tudi jaz pridružujem vsem ki ste obljubili, da se prihodnje leto spet vidimio.
