Forum za opise in izkušnje iz tekaških prireditvah. Povejte, kako je bilo. Lahko ali težko, da gremo prihodnjič še mi zraven :)

Moderatorji: ero, AVI

Uporabniški avatar
 yogo
#282945
Organizatorji Bovškega trekinga so nas tokrat odpeljali tako visoko kot še nismo bili :clap: , na 2371 metrov visoki Vrh Osojnic. Že na štartu je bilo pasje vroče, kasneje na vzponu na Kopo pa je iz mene teklo v porokih. Nekje na 1700 metrih prideva v oblak, pa je vzpon malo lažji. Nekaj težav sva imela z iskanjem markacij na Kaninskih podih, ki so redke in zbledele. Ko zagledava dom Petra Skalarja je moj meh že prazen ampak Marija je na srečo bolj varčna z vodo in mi odstopi nekaj požirkov. Pri domu pa odrešitev, hladna voda, Frutabela in gel. Nadaljujeva do najvišje točke trekinga Vrh Osojnic in pod Prestreljeniškim oknom, po zgornjem robu melišča do smučišča in proti Prevali. Spust po dolini Krnice je bil en sam užitek :D do višine 1600 metrov, ko je spet pritisnila vročina. Na KT na planini Krnica nama povejo, da so vsi pred nama šli po zajlah naprej in se niso vračali 150 višinskih metrov navzgor po dolini, pa se še midva odločiva za to varianto. Seveda se stezica kmalu zgubi in po brezpotji rineva čez podrta drevesa in kasneje čez pogorišče do prave poti proti planini Goričica. Od tam je bil le še spust do vročega cilja na glavnem trgu v Bovcu.

Prošnja organizatorjem: vrnite cilj na travo pred hotelom Kanin, razlog boljše vzdušje in senca.

Drugače pa pohvale za organizacijo petega Bovec trek raca. :clap:
Uporabniški avatar
 theMark
#283266
Moj prvi treking je minil v znaku prehitrega štarta, kasnejših težav s krči, pa vseeno z uvrstitvijo nad pričakovanji. Skupina se je hitro raztegnila, nato pa tudi porazgubila, vsak je imel neko svojo varianto. K sreči sem ubral pravo pot in nekaj časa celo držal kasnejšega zmagovalca Daliborja, nato pa le spustil tempo. Krniško točko sem iskal med kočama, celo v ovčji hlev sem vdrl, nato pa ugledal okrepčilno točko 200m višje. Do Kope smo ubrali "ziher" pot in zaradi tega izgubili eno mesto. Strmo je bilo kot le kaj, ampak je gel opravil svoje, navzdol pa so že krči igrali svojo vlogo. Slap Virje je prekrasen in zagotovo ga pridem pogledat na nek "lepši" dan, zadnjih nekaj kilometrov pa sem prav po kolesarsko "zborbal" s krči. Čestitke vsem udeležencem, posebne pohvale ultrašem, ki so imeli traso na meji človeškega.

Za organizatorja in traserja same lepe besede, krasni kraji na krasen način! Treking nas bo še videl!

VESELI BOMO VAŠIH KOMENTARJEV in PREDLOGOV GLEDE NOVEGA PORTALA