- 11 Maj 2013, 18:14
#305318
Jeah, jeah, jeah, jast sem szi mojim ZZ topom zmagala! Prehodila sem celo Pot ob žici v petih urah in dveh minutah.
Zjutraj, ko sem se zbudila, grem na vrata, dež. »Ojej, vače, dež pada. Kej gremo vseeno? »
»Ja, baba, kaj pa je nam, če malo pada dež? Nič. Saj si ja udelana, boš pa ja šla. Marela, kapa, anorak in gtx covati in gremo«
Oštja, vse moram ubogat. Hrane in pijače nisva rabla, ker sva se zvečer prej napokala na kmečkem turizmu do amena. Torej, le še cape za preobleč in gremo.
V LJ sva bila par minut pred sedmo, se uštimava na unem parkingu P+R ( kaj sploh to pomeni?) in greva proti stojnici . Vzameva dva piltka, teta napiše 7.12 min in zdaj? »Kam je treba?" " Kar tu, pod železnico, a pazita, ker je vode za plavat…" « LOL, vode za se utopit ne za zaplavat. Kako pa naj zdaj to prečkam? Pa pride mimo fantič, ki nas popelje malo up na tire in hip hop, smo bili na drugi strani. Uf, sem si mislila, jast, ki sem malo bjondasta, bi najbrž res kar zakorakala v tisti bazen. Še sreča, da je še kdo šel na pot. Pa fanta takoj vprašam, če je že bil. Pa on meni, da ja, ja, in si štima , da bo poslušal muziko. Pa ga hitim vprašat, če je pot lepo označena, al je možno tudi, da se zgubiva, jast in moj ZZ ? "Ja," reče on , "pot je označena, a v Šiški je treba kar malo popazit, tam med bloki, se lahko hitro zgreši." Pa jast hitro njega nazaj:« Jejžeš, ma pole bi blo pej fejst, če bi se kar tebe midva držala do Šiške, vsaj?" »Ja, nekaj zamrmra, in šiba.
Pod marelami in s hitro hojo šibamo mi prvi km , kot da nam bo kaj zmanjkalo. A, meni je seveda to pašalo.
« Ojej, vače, kolk bi blo fejst, če bi lahko skuzi tak tempo držala, a? »
Uni fant pa je pred nama skozi eno malček pogledoval, tako postrani, da se ni vidlo preveč, če mu še slediva in čakal, le kdaj bova obcagala... Ajej, slediva, slediva, pa še kako. Se mi je zdelo, da sva mu šla že eno malček na nerve, ker se naju ni mogel znebiti. Ma, tempo hoja je bila in mi smo tiste km kar premagovali. Prva KT, druga KT, tretja KT, mi še zmerom skupaj. Aja, še to moram mus napisat, če ne bi bilo njega, bi se midva še zdej po Šiški šetala, ker bi gvišno falila. Ker tistih znakov kar hkrati ni bilo nikjer nekaj časa.
No, nekje, ne me vprašat kje, sva srečala tudi BojanaM, ga na brzino pozdravila in hitro hitela naprej, ker sva še vedno unga našga fanta zasledovala.
No, pole so prišli kmalu na vrsto naši tekači. Prvo trojko itak da vsi poznajo, ma kričala sem samo jast! Bravo Papež! Pej šiba mimo še full enih trojk, za vsakega se seveda derem in hitim in hitim naprej, da puf, tistih pet km je šlo kot bi pihnil.
Me je pa razjezil en čiko, ko jast lepo navijam:«Dejmo, dejmo, šibaj ….« Ko mi on meni nazaj:« Ti bi trebala trčit, vidi se, kakve noge debele imaš.«
Uf, ma če je on žleht, k mi graja moje lepe nogice, bom pa še jast nazaj… Grrrr. » Ma, ne bom trčila, bom tekla, če že bom.«
V glavnem, km so šli res hitro mimo. Na KT sva se ustavila le za štampiljko in seveda za moj odtok in hitro hitela dalje. Do 18 km , ko sva porabila 2 uri in 40 min, nisva še nič niti jedla niti pila. No, pole, ko smo zagrizli v Golovec ( končno nekaj hriba, za mojo dušo) sem si pa le privoščila eno jabolko. Za prvih 21 km hoje sva porabila 3 ure in 5 minut. No,že pred Golovcem sva tudi že našga kolovodjo prehitela , saj sva videla na poti dovolj ljudi, zanimivo, veliko jih je hodilo kontra, da se zares ne bi več mogla zgubiti.
No, v glavnem, da ne bo kdo mislil, da si nisem nič ogledovala LJ. Sem vidla vse. Skoraj.
Dež je za nekaj časa celo prenehal, tako, da sem stalno nekaj spotikala v tisto mojo marelo. Mi jo je moj hitro vzel iz rok, da za zihr uzremo cilj. In ne Hospital.
Zadnje km smo šibali mimo enih takih lepih kučic, da si je človk lahko mal napasel učke in glej ga zlomka, smo že na cilju. Pet ur in pet minut.
Seveda v cilju sama sebi zavriskam, teta iz stojnice mi da kolajno okoli vratu, pa še mojemu, vprašava, če naju lahko poškljoca tam pri zastavah in nas hvali, kako sva pridno hodila. In ravno, ko se ji hočem malo považit:«Mi smo pa…« , pride mimo Jožko Čuk in že nisva bila več VIP.
V avtu sva se malo ofrišala, preoblekla, odhitela nekaj min do 13. ure s trolo na Kongresni trg, da bova še kaj videla, morda podelitev, a je le še Alenčica prepevala in vse se je že pospravljalo. Torej sva jo tudi midva mahnila nazaj in proti moji lepi Primorski, kjer se je sonček kazal izza oblakcev.
Torej, še enkrat, zelo sem srečna, da sem premagala 35 km ( nekaj manj nam kaže na Garminu).Moj ZZ je parkrat ponovil, da je to ravninski tastari GM4O. Tekla nisem nič, oz. le toliko, da sem se umaknila tam na uni blatni kopeli ostalim tekačem.
Hvala mojemu ZZ topu, da se je sprijaznil s tem, da bo le hodil poleg mene, ker saj veste, on bi stokrat raje tekel.
Če bog da, se drugo leto vrnem.
Pa še pot od strica Garmina:
http://connect.garmin.com/activity/311077028
In še fotka s happy endom:
Zjutraj, ko sem se zbudila, grem na vrata, dež. »Ojej, vače, dež pada. Kej gremo vseeno? »
»Ja, baba, kaj pa je nam, če malo pada dež? Nič. Saj si ja udelana, boš pa ja šla. Marela, kapa, anorak in gtx covati in gremo«
Oštja, vse moram ubogat. Hrane in pijače nisva rabla, ker sva se zvečer prej napokala na kmečkem turizmu do amena. Torej, le še cape za preobleč in gremo.
V LJ sva bila par minut pred sedmo, se uštimava na unem parkingu P+R ( kaj sploh to pomeni?) in greva proti stojnici . Vzameva dva piltka, teta napiše 7.12 min in zdaj? »Kam je treba?" " Kar tu, pod železnico, a pazita, ker je vode za plavat…" « LOL, vode za se utopit ne za zaplavat. Kako pa naj zdaj to prečkam? Pa pride mimo fantič, ki nas popelje malo up na tire in hip hop, smo bili na drugi strani. Uf, sem si mislila, jast, ki sem malo bjondasta, bi najbrž res kar zakorakala v tisti bazen. Še sreča, da je še kdo šel na pot. Pa fanta takoj vprašam, če je že bil. Pa on meni, da ja, ja, in si štima , da bo poslušal muziko. Pa ga hitim vprašat, če je pot lepo označena, al je možno tudi, da se zgubiva, jast in moj ZZ ? "Ja," reče on , "pot je označena, a v Šiški je treba kar malo popazit, tam med bloki, se lahko hitro zgreši." Pa jast hitro njega nazaj:« Jejžeš, ma pole bi blo pej fejst, če bi se kar tebe midva držala do Šiške, vsaj?" »Ja, nekaj zamrmra, in šiba.
Pod marelami in s hitro hojo šibamo mi prvi km , kot da nam bo kaj zmanjkalo. A, meni je seveda to pašalo.
« Ojej, vače, kolk bi blo fejst, če bi lahko skuzi tak tempo držala, a? »
Uni fant pa je pred nama skozi eno malček pogledoval, tako postrani, da se ni vidlo preveč, če mu še slediva in čakal, le kdaj bova obcagala... Ajej, slediva, slediva, pa še kako. Se mi je zdelo, da sva mu šla že eno malček na nerve, ker se naju ni mogel znebiti. Ma, tempo hoja je bila in mi smo tiste km kar premagovali. Prva KT, druga KT, tretja KT, mi še zmerom skupaj. Aja, še to moram mus napisat, če ne bi bilo njega, bi se midva še zdej po Šiški šetala, ker bi gvišno falila. Ker tistih znakov kar hkrati ni bilo nikjer nekaj časa.
No, nekje, ne me vprašat kje, sva srečala tudi BojanaM, ga na brzino pozdravila in hitro hitela naprej, ker sva še vedno unga našga fanta zasledovala.
No, pole so prišli kmalu na vrsto naši tekači. Prvo trojko itak da vsi poznajo, ma kričala sem samo jast! Bravo Papež! Pej šiba mimo še full enih trojk, za vsakega se seveda derem in hitim in hitim naprej, da puf, tistih pet km je šlo kot bi pihnil.
Me je pa razjezil en čiko, ko jast lepo navijam:«Dejmo, dejmo, šibaj ….« Ko mi on meni nazaj:« Ti bi trebala trčit, vidi se, kakve noge debele imaš.«
Uf, ma če je on žleht, k mi graja moje lepe nogice, bom pa še jast nazaj… Grrrr. » Ma, ne bom trčila, bom tekla, če že bom.«
V glavnem, km so šli res hitro mimo. Na KT sva se ustavila le za štampiljko in seveda za moj odtok in hitro hitela dalje. Do 18 km , ko sva porabila 2 uri in 40 min, nisva še nič niti jedla niti pila. No, pole, ko smo zagrizli v Golovec ( končno nekaj hriba, za mojo dušo) sem si pa le privoščila eno jabolko. Za prvih 21 km hoje sva porabila 3 ure in 5 minut. No,že pred Golovcem sva tudi že našga kolovodjo prehitela , saj sva videla na poti dovolj ljudi, zanimivo, veliko jih je hodilo kontra, da se zares ne bi več mogla zgubiti.
No, v glavnem, da ne bo kdo mislil, da si nisem nič ogledovala LJ. Sem vidla vse. Skoraj.
Dež je za nekaj časa celo prenehal, tako, da sem stalno nekaj spotikala v tisto mojo marelo. Mi jo je moj hitro vzel iz rok, da za zihr uzremo cilj. In ne Hospital.
Zadnje km smo šibali mimo enih takih lepih kučic, da si je človk lahko mal napasel učke in glej ga zlomka, smo že na cilju. Pet ur in pet minut.
Seveda v cilju sama sebi zavriskam, teta iz stojnice mi da kolajno okoli vratu, pa še mojemu, vprašava, če naju lahko poškljoca tam pri zastavah in nas hvali, kako sva pridno hodila. In ravno, ko se ji hočem malo považit:«Mi smo pa…« , pride mimo Jožko Čuk in že nisva bila več VIP.
V avtu sva se malo ofrišala, preoblekla, odhitela nekaj min do 13. ure s trolo na Kongresni trg, da bova še kaj videla, morda podelitev, a je le še Alenčica prepevala in vse se je že pospravljalo. Torej sva jo tudi midva mahnila nazaj in proti moji lepi Primorski, kjer se je sonček kazal izza oblakcev.
Torej, še enkrat, zelo sem srečna, da sem premagala 35 km ( nekaj manj nam kaže na Garminu).Moj ZZ je parkrat ponovil, da je to ravninski tastari GM4O. Tekla nisem nič, oz. le toliko, da sem se umaknila tam na uni blatni kopeli ostalim tekačem.
Hvala mojemu ZZ topu, da se je sprijaznil s tem, da bo le hodil poleg mene, ker saj veste, on bi stokrat raje tekel.
Če bog da, se drugo leto vrnem.
Pa še pot od strica Garmina:
http://connect.garmin.com/activity/311077028
In še fotka s happy endom:
Nazadnje spremenil zz topka, dne 11 Maj 2013, 21:11, skupaj popravljeno 1 krat.
Na PST pa še kaj pridita...pohodniško ali tekaško... 
#kongresStranke
(bla,bla,bla).Mi je pa res žal,ker sem imel pripravljen foto za eno(ali več)slikc.Škoda(brrrrrr),sem sam nase jezen