- 08 Jul 2014, 10:05
#328380
Pet tednov po uspešno zaključenem Ultrabalatonu me je čakala še ena tekma. Kakšnih posebnih fizičnih priprav nisem imel, ker se mi je utrujenost vlekla že cel mesec in sem bil tik pred začetkom skeptičen, če se bo vse skupaj dobro končalo. Ker sem bil prijavljen in je bila prijavnina že plačana, mi ni preostalo drugega kot da grem in da upam na najboljše.
Z ROSI64 sva v soboto iz LJ štartala ob 7:15. Ovinkasta pot do Irdninga je bila dolga 250 km in je trajala slabe 4 ure. Zaradi ovinkov in višinske razlike mi je bilo ob prihodu tudi slabo. Vreme je bilo 2 uri pred začetkom skoraj idealno. Bilo je oblačno, rahlo je rosilo in bilo je prijetno toplo. Mogoče malo pretoplo.
Prispel je tudi Matjaž Bukovec s svojo družino in ker nismo imeli rezerviranega prostora za kampiranje smo se skupaj utaborili kar na parkirišču.
Ko smo ob 14h štartali se je vreme “pokvarilo”. Oblaki so se razkadili in sonce je začelo neusmiljeno pripekati. Kljub temu, da sem štartal počasi in sem se polival z vodo, mi je bilo iz kroga v krog bolj vroče. Že po treh urah mi je zmanjkalo energije, imel sem prebavne težave (do konca sem šel 9x na WC). Karkoli sem pojedel mi ni pomagalo. Bil sem brez energije. Začelo se je torej slabo. Ob 19h smo imeli 5-minutno ploho, ki ni nič pomagala. Še vedno je bilo vroče. Tudi mavrica ni pripomogla k boljšemu počutju. Šele ob 20h se je tako ohladilo, da sem se tudi jaz uspel ohladiti. Telo si je opomoglo in šele takrat sem začel teči tako kot znam.
Noč je bila super. Poleg tega, da sem med tekom gledal nogomet, navijal za Matjaža Bukovca, ki je tekel na 12-urnem teku, do osmih zjutraj praktično nisem imel nobenih težav. Lansko leto mi je oči vleklo skupaj, letos pa sem bil buden kot še nikoli. Z ROSI64 sva se uskladila glede pijače in jedače. Vse je šlo po načrtih, da bi pretekel vsaj 240 km. Žal se je vreme ponovno “pokvarilo”. Oblaki so se razkadili in kmalu je bilo v senci več kot 30 stopinj, na cesti pa je bilo sigurno blizu 40 stopinj. Čeprav sem imel po 20. urah 200 km in dovolj moči, da bi pretekel še 40 kilometrov, sem se zaradi razmer odločil, da ne bom več tekel na razdaljo ampak na uvrstitev, ker res ni imelo več nobenega smisla.
Ker sem bil že precej utrujen bi lahko tvegal kakšen vročinski udar, tega pa si nisem želel privoščiti. Najprej zdravje. Če bi bil s tekmeci bolj blizu bi verjetno še stisnil zadnje atome moči, tako pa sem zaključil že eno uro pred koncem in kljub temu mimogrede postavil svoj osebni rekord. Zaradi tega se sploh ne obremenjujem, ker zdaj vem, da 240 km niso več sanje ampak realnost. Mogoče bo nekoč, ko bodo zdravje in vremenske razmere idealne, šlo tudi preko 250 km
Da je bila moja odločitev pravilna priča podatek, da je tretje-uvrščeni, ki je na vsak način želel postaviti svoj osebni rekord, na podelitvi padel skupaj in na koncu končal v bolnišnici. Upam, da je z njim vse v redu, čeprav bi ga rad okaral, ker je bil tako neumen.
Škoda, ker Matjažu zaradi prebavnih težav ni uspelo dokončati teka, ker bi brez problema osvojil stopničke. 2 mesto na 12-urnem teku je vseeno pripadlo Sloveniji. Na teku sta bila dva brata, eden je tekel tudi na 24-urnem teku. Ta je tekel za BIH, njegov brat, na 12 ur pa za Slovenijo, živita pa v Avstriji. Meni ni nič jasno. Mogoče se bo kdo od njiju opogumil in napisal poročilo in bolj natančno razložil njuno situacijo. V glavnem sta bila prijetna sogovornika in tudi njima čestitke.
Brez spremljevalcev tudi tokrat ni šlo. ROSI64 je bil pomoje bolj utrujen kot jaz. Praktično 23 ur ni imel več kot 10 minut počitka. Na koncu sva se tako uskladila, da nisem več pil in jedel manjkrat po veliko ampak velikokrat po manj. To je pomenilo, da sem se ustavljal skoraj vsak krog. Seveda bi brez njega uspel preteči samo 226 metrov in ne kilometrov in bi še zdaj popolnoma dehidriran ležal v jarku ob progi
Z ROSI64 sva v soboto iz LJ štartala ob 7:15. Ovinkasta pot do Irdninga je bila dolga 250 km in je trajala slabe 4 ure. Zaradi ovinkov in višinske razlike mi je bilo ob prihodu tudi slabo. Vreme je bilo 2 uri pred začetkom skoraj idealno. Bilo je oblačno, rahlo je rosilo in bilo je prijetno toplo. Mogoče malo pretoplo.
Prispel je tudi Matjaž Bukovec s svojo družino in ker nismo imeli rezerviranega prostora za kampiranje smo se skupaj utaborili kar na parkirišču.
Ko smo ob 14h štartali se je vreme “pokvarilo”. Oblaki so se razkadili in sonce je začelo neusmiljeno pripekati. Kljub temu, da sem štartal počasi in sem se polival z vodo, mi je bilo iz kroga v krog bolj vroče. Že po treh urah mi je zmanjkalo energije, imel sem prebavne težave (do konca sem šel 9x na WC). Karkoli sem pojedel mi ni pomagalo. Bil sem brez energije. Začelo se je torej slabo. Ob 19h smo imeli 5-minutno ploho, ki ni nič pomagala. Še vedno je bilo vroče. Tudi mavrica ni pripomogla k boljšemu počutju. Šele ob 20h se je tako ohladilo, da sem se tudi jaz uspel ohladiti. Telo si je opomoglo in šele takrat sem začel teči tako kot znam.
Noč je bila super. Poleg tega, da sem med tekom gledal nogomet, navijal za Matjaža Bukovca, ki je tekel na 12-urnem teku, do osmih zjutraj praktično nisem imel nobenih težav. Lansko leto mi je oči vleklo skupaj, letos pa sem bil buden kot še nikoli. Z ROSI64 sva se uskladila glede pijače in jedače. Vse je šlo po načrtih, da bi pretekel vsaj 240 km. Žal se je vreme ponovno “pokvarilo”. Oblaki so se razkadili in kmalu je bilo v senci več kot 30 stopinj, na cesti pa je bilo sigurno blizu 40 stopinj. Čeprav sem imel po 20. urah 200 km in dovolj moči, da bi pretekel še 40 kilometrov, sem se zaradi razmer odločil, da ne bom več tekel na razdaljo ampak na uvrstitev, ker res ni imelo več nobenega smisla.
Ker sem bil že precej utrujen bi lahko tvegal kakšen vročinski udar, tega pa si nisem želel privoščiti. Najprej zdravje. Če bi bil s tekmeci bolj blizu bi verjetno še stisnil zadnje atome moči, tako pa sem zaključil že eno uro pred koncem in kljub temu mimogrede postavil svoj osebni rekord. Zaradi tega se sploh ne obremenjujem, ker zdaj vem, da 240 km niso več sanje ampak realnost. Mogoče bo nekoč, ko bodo zdravje in vremenske razmere idealne, šlo tudi preko 250 km

Škoda, ker Matjažu zaradi prebavnih težav ni uspelo dokončati teka, ker bi brez problema osvojil stopničke. 2 mesto na 12-urnem teku je vseeno pripadlo Sloveniji. Na teku sta bila dva brata, eden je tekel tudi na 24-urnem teku. Ta je tekel za BIH, njegov brat, na 12 ur pa za Slovenijo, živita pa v Avstriji. Meni ni nič jasno. Mogoče se bo kdo od njiju opogumil in napisal poročilo in bolj natančno razložil njuno situacijo. V glavnem sta bila prijetna sogovornika in tudi njima čestitke.
Brez spremljevalcev tudi tokrat ni šlo. ROSI64 je bil pomoje bolj utrujen kot jaz. Praktično 23 ur ni imel več kot 10 minut počitka. Na koncu sva se tako uskladila, da nisem več pil in jedel manjkrat po veliko ampak velikokrat po manj. To je pomenilo, da sem se ustavljal skoraj vsak krog. Seveda bi brez njega uspel preteči samo 226 metrov in ne kilometrov in bi še zdaj popolnoma dehidriran ležal v jarku ob progi

Twitter @tekvsakdan | Letos pretekel 6 PST. | Seznam okrepčevalnic na PST.