MIUT 2016 - Madeira Island Ultra Trail
Miha Markovič, Joli Poli & Mojca Radovan a gremo na Madeiro?
Par kavic, mail-ov, klicev in že pijemo kavico na bližnjem letališču…sicer tako zlahka ni šlo, ker so nam tik pred letom odpovedali let toda Judita Jerman ( odleti d.o.o ) nam je vse uredila še pravočasno…tnx!
Četrtkov prihod na Madiero ni obetal nič dobrega…dež ( naliv ) veter in megla?! A nismo šli mi »kao« v tople kraje??? Rent-a car in direktno na expo po številke in na brifing…spotoma srečamo še Alenovo ekipco in že čvekamo po naše
Na poti proti apartmaju napademo še najbližjo trgovino…za večerjo testenine, seveda!
Petek zjutraj pa pogled iz našega balkona veliko bolj optimističen…sonceeeeeeeee
Plaža kar kliče po sprehodu potem pa počasi pričneva z Mihom pripravljati najine »kamelce« in opremo za dobrih 115 km in 7000 višincev…hmmm sam pa še pojma nimam kaj obuti! Hokice so me ožulile en teden pred odhodom, Salomonke so brez profila, Nike so kupljene par dni nazaj tako, ostanejo samo še Saucony Peregrinke.
Joli Poli nama za srečo speče še palačinke z nutelo in že greva veselo na pot iz Funchala proti Machicu. Vzdušje je super..dobre volje ne manjka..ob 21-ih nas pobere bus in po dobri urci vožnje smo na štartu.
Zadnja kava, čvek…hmmm nekako sva se znašla celo v prvih vrstah na štartu..kar dober filing hehe..adrenalin kar seka iz nas…z Mihom si zaželiva samo še srečno…odštevanje 3,2,1 in že se zapodimo po ulicah Porto Muniza.
Začne rahlo rositi in že na prvem vzponu sem takoj vedel, da je bila odločitev glede copat velik napaka, ker mi je drsel že navzgor po asfaltu-betonu kaj šele bo na spustih! Po 3-4 km pridemo do prve najvišje točke, tečemo v koloni ob jarku polnem vode…kaj se je potem zgodilo še sedaj ne vem…naenkrat sem bil na tleh…počilo je nekaj pod mano…vstanem in šok…obe Leki (karbon) palici sta zlomljeni! Hmmm do konca pa še cca. 110 km…optimističen začetek…a iti dalje ali ne?! Boli nič ( adrenalin dela svoje
). Zgornja dela palic zataknem za nahrbtnik, da ne bi imel težav glede diskvalifikacije in nekako tečem naprej…naglavna lučka, ki je bila sposojena ( tnx Mojca Radovan
- moja je crknila teden pred odhodom) je počasi začela ugašati že na prvem spustu…na glavo nataknem še eno rezervno in se počasi spuščam proti prvemu naselju…vmes trikrat na riti…zdej je pa dost…a boš prišel cel v cilj ali pa ne boš!
Prvi navijači ob cesti ampak ne vem zakaj vsi kažejo na moja kolena?! Pogledam in vau..nič dobrega..mi je takoj jasno zakaj taki pogledi. Obrišem…a gremo dalje? Probati vsaj do prve kontrolne točke! Najprej jim razložim kaj se je zgodilo in da bi rad pustil preostanek palic kar tukaj…vse ok…no razen to, da moram it do medicinske službe nakar se nekako izgovorim, da sem ok in nadaljujem naprej ( bal sem se, da mi prepovejo nadaljevanje ). Do jutra se nekako prebijam ob »pomoči« sotekačevih lučk…eni so imeli cele reflektorje na glavi haha
Ko se pa zdani pa ni več ugibanja o tem ali it do konca ali ne…samo še nadomestne palice najdem pa smo na konju.
Vmes pritečem do tranzicije na 60-tem km…Sabina in družbica hvala za navijanje…res je lepo zagledati poznan obrazpo dolgem času..ti da krila!
Preobujem nogavice, superge spotoma mi prijazne punce očistijo in polepijo kolena...pojem še par koščkov čokolade, rižote in gasa naprej…
Začne se misija…iskanje nadomestnih palic
…preden pridem do prave dolžine jih kar nekaj zamenjam…ali se zlomijo ali so pretežke, prekratke…še dobro, da tečemo po gozdu kjer je kar bogata izbira
Ko le končno pridem do palic, ki so mi "sedle v roke" zagrizem v najvišji vrh na trasi…Pico Ruivo 1862 m…to pa je vzpon...na momente bi šel najraje kar po vseh štirih haha…ampak se splača…na vrhu je NORO lepo! Sedaj imam pa do cilja samo še cca. 40 km oujeeee…že vidim cilj.
Ujamem francoza Jean-a ( Team Hoka One One )…debatirava po najino…on ne zna nič angleško jaz pa še manj francosko ampak se imava fajn.
4 km pred ciljem gre on v lov za nekim špancem…meni se ne gre…počasi se raje pripravim za cilj…vzamem slovensko zastavico in veselje se lahko začne juhej! Cilj dosežen po dobrih 18 urah! Vesel…fuuuuuuullllllll!!!
Aja še to…jest ne bi bil jest, če ni bil med tem ko sem že zagledal cilj na plaži suvereno tekel po klancu navzdol in cca. 500 metrov pred ciljem zgrešil traso haha…in že jo maham nazaj v hrib in po pravi trasi v cilj…še so rezerve!
V cilju sta me že čakali Joli & Mojca, ki sta tekli na maratonski razdalji…bravooooooooo punci!!!
Skupaj počakamo še Miha…bravo soborc!!!
Alena smo na žalost zgrešili ampak je tudi zelo uspešno prišel v cilj mal za mano…bravo Alenovski!!!
Tekma je uspešno za nami sedaj pa na zasluženo pohajkovanje in raziskovanje otoka…3 dni potepanja je minilo kot bi mignil...povratek proti domu podaljšajo zimske razmere…lepo je pristati na Brniku polnem snega!
Hvala lepa ekipca za vse lepe trenutke, ki smo jih preživeli na Madeiri!!! Sem za ponovitev!
Seveda pa največja zahvala mojim domačim & Ani, ki mirno prenašajo moje »podvige« , TF-jevcem in FB-jevcem za vzpodbudne besede!!!
Hvala lepa Pii Lemark ( FizioPia), Samu Rakusa (Topatlet) in Maticu Svabu ( CEP )!!!
See ya…
p.s. …in že tečemo dalje…
Dajmooooo muc, alenovski in Miha 
