V Plitvice se odpravimo že v soboto. Najamemo sobo za 35 € z možnostjo, da pustimo tam avto za cel naslednji dan. Če pelješ na uradni parking te pride 10 € za cel dan. Veliko folka je pustilo za čas maratona avto ob glavni cesti ampak so jih takoj po prireditvi tudi odpeljali proč. Vsaj večina. Znaki za prepovedano parkiranje ob glavni cesti so bili na vsakem koraku in ne bi si upal riskirati kazni. Tako smo pa bili 2 km proč od štarta in brez skrbi. Že v soboto gremo po štartno večko v športno dvorano ob štartnociljnem prostoru v Mukinjah. V štartni vrečki je bila letos Nike švic majčka, pollitrski proteinski šejk in izostar. Štartnina je vključevala tudi 2x pašta party ... prejšnji dan in potem še po tekmi. Potem smo dobili nek hladilni gel in neke reklame. ˝Expo˝, če temu tako lahko rečemo je vseboval še štant od Garmina in od ene športne obutve. Gremo še na pašta party dobrih 800m proč.
Ob 9ih je bil štart. Tja pridemo dobre pol urce prej da se malo segrejemo. Vremenski pogoji so bili noro dobri. Tam okoli 16-18 stopinj, brez sonca (OK, parkrat se je med tekom pokazalo)... ampak tudi če bi se več pokazalo ne bi bilo moteče saj smo po moji oceni 80% trase pretekli po gozdu. Po deževju prejšnji dan sem se bal, da bo visoka vlaga na tekmi ampak je ni bilo. OK, tekmovalce, ki so kasneje prihajali v cilj je tudi dež namočil.
Takoj po štartu smo zavili na glavno cesto Knin-Karlovec in se po njej spustili v 9ih kilometrih 260 višincev do mosta čez Korano. Od tu je šlo do 21ega km samo navzgor. Nabralo se je 450 višincev. Že prej so nas na 16 km zapustili polovičkarji, ki so odtekli prek jezerc proti cilju. Naša trasa se je potem do 39 km ˝počasi˝ spuščala. Ja, vmes so bili tudi hribčki
. Na koncu je sledil samo še 2,5 km vzpon, kjer smo ob novih premaganih 130 višincih prišli v cilj. 
Trasa je bila težka, razgibana, s ful vzponi (Suunto jih je nameril slabih 800m), ampak to smo vedeli že v naprej in smo se zato na to pripravili
... eni bolj drugi manj, kar se je pokazalo že na prvem vzponu od 9km dalje, ko so nekateri dobili blokado (podobno kot na teku trojk, ko se začne vzpon na Golovec) in so močno upočasnili. Občutek na tej progi je kot bi ves čas samo gor tekel . Če kdo misli, da si bo med tekom ogledal Plitvička jezera se moti. Razen posameznih ˝vidikovcev˝ in ko je šla pot tik ob zgornjih jezerih se vode sploh ne vidi. Tukaj luže na razdrapani asfaltno makadamski cesti v tretjem kvartalu proge ne štejejo 
.V cilju nas je pričakal uradni fotograf (https://www.facebook.com/crorun/photos), ki res ni šparal s ˝filmom˝ in bi lahko slike dal še katerim slovenskim organizatorjem maratonov, kateri šparajo s ˝filmom˝ in nam ne omogočijo slikovni spominček. V cilju so nas pričakali tudi prostovoljci, ki so nam predali spominske medalje. Medalja pa je bila iz žgane gline ... zanimivo. Če pogledam svojo zbirko več kot 30ih spominskih medalj mi samo še papirnasta ali pa slamnasta manjka
Aja ... pa v cilju je bil štant s pivo
kar organizator ni obešal na velik zvon v informacijah 
... in to še prej kot so bili štanti z vodo Sem kar tja zavil po prihodu v cilj 
No ja , pretiravali lih nismo saj je bilo v planu še šetkanje po NP Plitvička jezera in nisem imel v planu, da bi se kje ob gužvanju s trumami kitajcev zvrnil v jezero. Edinkrat, ko lahko rečem, da je organizator malo kiksnil je bila menjava kupončkov za vstopnice v park. Kljub neštetim hiškam za vstopnino smo lahko menjali kuponček za vstopnico samo na »Ulazu 2«, ki pa se nahaja malo proč od cilja ter od restavracije... v kontra smer kot so jezera. Ja, ja saj je pisalo v informacijah, pa tudi že prejšnji dan bi lahko šel zamenjat, ampak sem spregledal 
. Tako smo naredili pa še malo daljši nepredviden sprehod. Sledil je še popoldanski ogled nacionalnega parka in odpujsanje domov.Lahko rečem, da je ta maraton kljub 31 letni tradiciji majhen. Prijavljenih je bilo sicer nekaj več tekačev, končalo pa nas je 900 na 5km, 450 polmaraton in 166 maraton. Da pa nismo tekli maratonci povsem sami od 16 km dalje je bilo tu še 20 štafet (4x10,5km), da so nas tu pa tam spočiti člani prehiteli in rekli kako vzpodbudno besedo. Pa tudi kar neki slovencev nas je bilo
Postojanke, ki so bile na 5km so bile kar dobro založene, od 20 km dalje tudi z izotonično pijačo. Polmaratonci je niso bili deležni niti v cilju. V glavnem nimam pripomb. Vodo so delili in v lončkih in v plastenkah. Bilo je vsega, celo krofi
Navijači v Plitvicah. Kaj je že to? Prej boš v Plitvicah srečal medveda kot pa navijača
OK, šalo na stran. Ja, v Plitvicah je bilo kar se tiče navijanja mrtvilo. Razen na postojankah vsakih 5 km ter, če je prišel kak kitajec mimo, navijanjanja ni bilo. Pustimo štartnociljni prostor, kjer je bilo navijanje vrhunsko. V razmislek bi lahko organizator najel navijače kot to naredijo v Dubaju . Res da so tam šejki, ki imajo denar, ampak tukaj so pa trume turistov, ki pustijo kar nekaj denarja, obnavlja se pa nič. Uradna obrazložitev je, da se narava obnavlja sama in se vse pusti tako kot je in na miru. Drevo, če pade dol ali v jezero se pusti kar tam. OK, razumem to, kaj pa objekti, ki so v večini v razsulu ... s selotejpom lepljena stekla na oknih, luknje na strehi in verjetno podložene posode. Razdrapana cesta ob zgornjih jezerih. Spet bo kdo rekel, da je bila vojna. OK, res je bla, sočustvujem s prebivalci ampak od takrat je že 20 let, turistov milijon in denar še kar prihaja ... in verjetno nekam odhaja.