Tonek! Tebi ena najljubših tekem in tebe ni?
In veš kaj? Če bi bil, ti ne bi bilo treba čakat na foto albume in se v njih iskat,
kajti fotko bi prejel direkt v roke že takoj po tekmi!
Ti pa doma!
Evo, tokrat ni blo najprej vreme, ampak Tonek.
Zdej, ta drugo, bo pa vreme na vrsti. Vreme so spet ustrlili v prazno. Moj mi je naročil, naj vzamem vse s sabo za po tekmi, ker bo po napovedih strašansko strašno. In res, le strelovoda nisem imela v ruzaku, drugo vse. In kaj je potem bilo? Prekrasno vreme s sončkom.
To je bilo.
Na vpisnem mestu veliko tekačev, prišli so Italijani in celo Avstrijci.
Tokrat sem se odločila, da se poslužim novega pravila v PGT ligi, ki daje možnost, da grem tekmovalno netekmovalno
naprej ( in zato prejmem v ligi zgolj točko za udeležbo) in čakam pod vrhom do zadnjega, seveda bom spet kričala na vse, naj zdržijo glih še malo do cilja.
Po vplačilu štartnine, sem malo povprašala, če bi bila še katera morda za to in res se je Marjetka kaj hitro odločila, da se mi pridruži.
In tako smo lepo zagrizle v hrib s hitro hojo in ob klepetu ( ni mogoče
) smo do zadnjega kilometra prišle en dva tri. Proga je bila sicer razmočena od neurja ponoči, a lepo na široko pokošena in še s trakovi označena. Da se zgubiš? Ni šans!
V zadnjem kilometru pride kot prvi do naju Simon. Hitro vžgem glasilke in seveda navijava čisto do zadnjega. Do metle - Viktorja. Potem pa skupaj do cilja, kjer si kar takoj za nagrado prejel prekrasen razgled na morje.
Vele duhovit povezovalec programa Peter nas je potem vse do konca zabaval s svojimi besednimi vragolijami. Sem rekla: Ta je pa še hujši kot jast.
Kdor pride na Malo goro, ve, da bo zares bogato postrežen, da se bojo organizatorji potrudili v nulo. In tudi tokrat je bilo tako. Polne mize češenj, peciva.... poleg odlične pašte, tudi za vegete, so nam pripravili še posebno sladko presenečenje in vsak je dobil palačinko po izboru. ( nutela, različne marmelade)
In presenečenj kar ni bilo konec. Prejeli smo tudi v roke fotografije, posnete v ciljnem vzponu. So bile fotke še aci, iz papirja se je še kadilo, tolk hitro je stroj delal
In še: Rezijanci so s seboj prinesli dve nagradi in dve štartnini za vertikalo v Reziji, ki bo julija. Sem imela čast, da sem izžrebala dva tekmovalca.
In še: organizator mi je, kot najjači navijačici, podelil lepo nagrado.
In še : Ker je morala zmagovalka Ana domov, se učit za izpite ( opravičljivo), sem zelo rada hodila namesto nje na stopničke.
Spet bom poleg legend na fotkah!
In še: Ko je bilo vsega konec in smo se spustili nazaj v Kamnje in smo prišli pred Viktorjev dom, pod mogočno cvetočo lipo, se posedli okoli kamnite mize, nas je Viktor z ženo spet počastil s
in narezkom.
In Karolina s teranom in pecivom.
In ni nas bilo malo, ki smo ob prijetnem klepetu in raznoraznih štosih tam vztrajali do pol sedmih popoldne, ko pa smo le doživeli nevihto. No, saj, če je ne bi bilo, bi bili najbrž še zdaj tam?
Čestitke vsem tekmovalcem,
, čestitke domačinom za brezhibno organizacijo. Hvala Vam za vse.
Mobitela za fotkat seveda zaradi vseh vremenskih groženj nisem vzela s sabo, tako da nič mojih fotk. A fotografov je bilo ogromno, tako, da bo tudi fotk zagotovo dovolj.
P.S1. Hvala tudi Marjetki za družbo, hvala Mihaeli za njami, hvala Vedrani od Jozafata za njami
............ smo čakali........ uživali....... no, in tudi dočakali....... le da je bila ura le-te malo več kasna --- ob 17.30. 
Se bomo v prihodnje potrudili, da bodo najnovejše informacije objavljene še kje drugje..