- 23 Apr 2017, 14:42
#354264
Danes smo se malo zlaufali in odlaufali v zimo na Javornik.
Ker zdej pridno nabiram v nizki preži solatko
, me je uštihnilo v križu. Tako, da sem imela fejst izgovor, zakaj ne grem tekmovat, ampak le tekmovat - netekmovalno.
Sem jo pičila pešadijom 25 minut pred stratom. Ker nisem vedela, da so progo spremenili, sem se držala starih cestnih oznak in na tretjem km zabluzila v en hrib. Ko pridem na vrh, pot levo in pot desno? Kam zdej? Oznake itak da nobene, saj nisem šla po ta pravi. Vlaka levo , vlaka desno. Če pičim na levo, bo gvišno desna ta prava, če pičim na desno, bo pa leva....
Ah, nič, mati, nazaj se obrni in pejdi na izhodišče. In sem šla nazaj.
In po cesti do prve okrepčevalnice, ko sem vidla, da pritečejo tekači čisto iz nekje drugod??? Bwo? No, zdej sem na ta pravi. Dam gas in nekje na šestem me ulovi Marko.
Seveda sem se spotoma prelevila še v navijačico in fotkarico in hkrati hitela čim bližje cilju, da tam počakam še na zadnje tekmovalce in za njimi primaširam kot zadnja v cilj.
Danes smo imeli med nami tudi tekača, ki je prišel le za 4 dni iz Japonske. Na dva teka, enga včeraj na Jošt, enga danes na Javornik. Še v Postojnsko jamo bo skočil in odletel nazaj na Đapan.
Se mu dopade Slovenija full.
400 metrov pred ciljem sem na tekače počakala kar za ovinkom v zavetrju, kajti na planem je kraljevala megla in leden veter. Brrrr, kolk je zeblo.
Pred ciljem se je hotla Italijanka Paola še nekaj kregat z mano, naj grem naprej, ker da sem kao boljša od nje,... a jast se seveda nisem izneverila...
Ijo sono ultima in pika!!!
Na vrhu sem navalila na sadje, kot da ga vidim prvič v življenju. Ma, če je blo pa tolk dobro. Še en topel čajček in že gremo na avtobus, da nas zapelje nazaj v dolino. Jebelacesta, abonament sem pa pozabla doma!
Ma, je rekel šofer, naj mi bo!
V gasilskem domu smo se nato najedli še odlične pašte, tudi za nemesojede, nalizali sladoleda do onemoglosti, počakali en pikič preveč na rezultate in se poslovili z obljubo, da bo drugo leto na 14. Bubinem teku deset stopinj več!
ALBUM; tudi z zasilnimi rezultati:
https://goo.gl/photos/9Fb2bBirC4iNcVub8
Čestitke vsem!
Ker zdej pridno nabiram v nizki preži solatko




Sem jo pičila pešadijom 25 minut pred stratom. Ker nisem vedela, da so progo spremenili, sem se držala starih cestnih oznak in na tretjem km zabluzila v en hrib. Ko pridem na vrh, pot levo in pot desno? Kam zdej? Oznake itak da nobene, saj nisem šla po ta pravi. Vlaka levo , vlaka desno. Če pičim na levo, bo gvišno desna ta prava, če pičim na desno, bo pa leva....


Seveda sem se spotoma prelevila še v navijačico in fotkarico in hkrati hitela čim bližje cilju, da tam počakam še na zadnje tekmovalce in za njimi primaširam kot zadnja v cilj.
Danes smo imeli med nami tudi tekača, ki je prišel le za 4 dni iz Japonske. Na dva teka, enga včeraj na Jošt, enga danes na Javornik. Še v Postojnsko jamo bo skočil in odletel nazaj na Đapan.


400 metrov pred ciljem sem na tekače počakala kar za ovinkom v zavetrju, kajti na planem je kraljevala megla in leden veter. Brrrr, kolk je zeblo.
Pred ciljem se je hotla Italijanka Paola še nekaj kregat z mano, naj grem naprej, ker da sem kao boljša od nje,... a jast se seveda nisem izneverila...


Na vrhu sem navalila na sadje, kot da ga vidim prvič v življenju. Ma, če je blo pa tolk dobro. Še en topel čajček in že gremo na avtobus, da nas zapelje nazaj v dolino. Jebelacesta, abonament sem pa pozabla doma!

Ma, je rekel šofer, naj mi bo!

V gasilskem domu smo se nato najedli še odlične pašte, tudi za nemesojede, nalizali sladoleda do onemoglosti, počakali en pikič preveč na rezultate in se poslovili z obljubo, da bo drugo leto na 14. Bubinem teku deset stopinj več!
ALBUM; tudi z zasilnimi rezultati:
https://goo.gl/photos/9Fb2bBirC4iNcVub8
Čestitke vsem!

Nazadnje spremenil zz topka, dne 25 Apr 2017, 07:13, skupaj popravljeno 2 krat.