- 14 Maj 2017, 15:49
#354624
Takole. Danes je nedelja, se pravi, da je bila včeraj sobota. In kakšna sobota. Zavod Taleris je organiziral krožno dirko 6 Risovih ur na Sveti Planini nad Trbovljami. Krog s po 3,2 km in 250 m višinske je bilo potrebo v 6 urah predelati (preteči, prehoditi ali preplaziti, kar je pač komu zneslo) čim večkrat. Ob 9h se nas je na progo zagnalo 14 mandeljcev (12 pobov in 2 dečvi). Potem so pa še štirje zadevo predelali tekmovalno - netekmovalno, kot bi rekla ZZ Topka. Tako se na tabeli z rezultati najde 18 regularnih rezultatov.
Šefinja in šef Talerisa (Tanja in Leon) sta zadevo speljala vrhunsko. Dokazala sta, da veličina dogodka ni v številčnosti udeležbe ali številčnosti organizacijskega odbora, ampak v srčnosti prisotnih - organizatorjev, podpornikov in tekmovalcev. Kljub majhnosti, je dogodek imel prizvok veličine. Tekmovalci smo bili postreženi (od spred in od zad), fotograf (Davor) je poskrbel, da smo vsi po večkrat slikovno zabeleženi na progi, nekaj fotk sta naredila še Tanja in Leon in po svoji stari navadi tudi moja malenkost.
Proga je bila....ja čisto Leonova. Ne more on, da ne bi. Približno pol poti poznam s spusta s Planine po Knapovski poti za 8.marec. Speljana je lepo tekaško (ja prav ste slišali, celo zame - tekaško). In ko je človek že vesel, da je končno trasa narejena tako - nedeljsko, se zadeva MORA obrnit na drugačen konec. Po polovici poti se teren zasuka na drugo stran. 'Navpično' navzgor. Proga je tako strma, da še vsega navajeni tekmovalci, kot sta Gomilšakova ali Samo Kojc ali Zdravko Čufar in podobni konkretno grizejo svoja kolena. Razen Ivi....Ivi se na progi igra, kot v peskovniku. On lahkotno teka po trasi dol in po trasi gor. Šele v enem desetem krogu je rekel, da zdaj bi pa mogoče malo hodil...in šele pri enem dvanajstem krogu (mogoče trinajstem) ugotovi, da sem pa mogoče res imela prav, ko sem rekla, da to ni klanec, ampak stena. Ampak naprej gre pa z nezmanjšano hitrostjo.
K sreči pa je Leon hudomušen fant poln muhastih idej in nam je na pot nastavil puščice, v katero smer je treba in na njih male opazke kot so: 'Vječ j hrib raj mam.' ali: 'Tježi j ruzak bulš j.' Saj je že res, da nas je pred štartom opozoril, da naj se na poti spomnimo, da je bila njegova mati lepa ženska...in ime ji je bilo Helena....ampak Leon, vseeno veš...žensk ne, ti si pa takorekoč zaseden. Pa sem morala bit kar tiho in grist kolena dalje.
Pa sem vseeno zglodala svojih 6 krogov, kar je bila tudi moja tiha želja, ko sem zjutraj štartala od doma. Malo me je skrbelo, saj sem morala zaradi neke čudne poškodbe kolena odpovedati že tekmo preteklo soboto. Na koncu se je izkazalo, da so moje skrbi odveč, saj me je sekiralo vse kaj drugega, kot pa tisto koleno. Tako sem na tekmovalno – tekmovalnem delu sicer zasedla zadnje 14 mesto, kar pa je bilo še vseeno dovolj za 2. mesto v ženski kategoriji. Zgleda, da so druge ženske bolje poznale traso in se jim z njo ni zdelo ukvarjati ali pa so bile kako drugače zasedene. Skratka, bili sva samo dve. Še ena je pa zjutraj po telefonu sporočila Leonu, da zaradi poškodbe kolena ne more prit. Tako sem še enkrat dokazala (sebi in vsem ostalim) da sem precej bolj nora, kot moji veljavni dokumenti sicer izkazujejo. Pojavim se povsod tam, kjer se pametnejši ne (Marjeta, tebe tukaj ne štejem. Ti si za tovrstna dejanja dobro pripravljena) in pokasiram kako nagrado oziroma dobro uvrstitev, ki je pač drugi ne, ker jih ni. Kot pravijo, se na svetu vsaka stvar zgodi z razlogom. Ene se pač zato, da filajo moj ego, da nadaljujem s svojim norim početjem in ne odneham.
Toliko o tekmi. Po tem našem divjanju po Planini pa je bila malica in razglasitev, takoj nato pa fešta za Leonov rojstni dan. Na jest in pit smo še malo jedli in pili. Osebje Planinskega doma Sveta Planina nas je (valjda po Leonovem naročilu) postreglo z obilico hrane in pijače. Seveda gre tudi njim zahvala, da je dan uspel, saj so malenkosti, kot so dostop do tapravega WC-ja, do tekoče vode za umovanje in toaletni papir za prijeten dan lahko še kako pomembne.
Ko je sonček začel zahajat za Čemšeniško planino in nas je počasi začelo malo zebsti, smo se pobrali vsak na svoj konec. Tako se je zaključila prva prireditev Talerisovih 6 risovih ur. Risa nismo videli…mogoče ga bomo naslednjič. Leon, ti pa le malo zglihaj tisto steno, da ne bo tako pokonc.
Slikce več avtorjev: https://photos.google.com/share/AF1QipO ... 9kdVBmX2pR
Šefinja in šef Talerisa (Tanja in Leon) sta zadevo speljala vrhunsko. Dokazala sta, da veličina dogodka ni v številčnosti udeležbe ali številčnosti organizacijskega odbora, ampak v srčnosti prisotnih - organizatorjev, podpornikov in tekmovalcev. Kljub majhnosti, je dogodek imel prizvok veličine. Tekmovalci smo bili postreženi (od spred in od zad), fotograf (Davor) je poskrbel, da smo vsi po večkrat slikovno zabeleženi na progi, nekaj fotk sta naredila še Tanja in Leon in po svoji stari navadi tudi moja malenkost.
Proga je bila....ja čisto Leonova. Ne more on, da ne bi. Približno pol poti poznam s spusta s Planine po Knapovski poti za 8.marec. Speljana je lepo tekaško (ja prav ste slišali, celo zame - tekaško). In ko je človek že vesel, da je končno trasa narejena tako - nedeljsko, se zadeva MORA obrnit na drugačen konec. Po polovici poti se teren zasuka na drugo stran. 'Navpično' navzgor. Proga je tako strma, da še vsega navajeni tekmovalci, kot sta Gomilšakova ali Samo Kojc ali Zdravko Čufar in podobni konkretno grizejo svoja kolena. Razen Ivi....Ivi se na progi igra, kot v peskovniku. On lahkotno teka po trasi dol in po trasi gor. Šele v enem desetem krogu je rekel, da zdaj bi pa mogoče malo hodil...in šele pri enem dvanajstem krogu (mogoče trinajstem) ugotovi, da sem pa mogoče res imela prav, ko sem rekla, da to ni klanec, ampak stena. Ampak naprej gre pa z nezmanjšano hitrostjo.
K sreči pa je Leon hudomušen fant poln muhastih idej in nam je na pot nastavil puščice, v katero smer je treba in na njih male opazke kot so: 'Vječ j hrib raj mam.' ali: 'Tježi j ruzak bulš j.' Saj je že res, da nas je pred štartom opozoril, da naj se na poti spomnimo, da je bila njegova mati lepa ženska...in ime ji je bilo Helena....ampak Leon, vseeno veš...žensk ne, ti si pa takorekoč zaseden. Pa sem morala bit kar tiho in grist kolena dalje.
Pa sem vseeno zglodala svojih 6 krogov, kar je bila tudi moja tiha želja, ko sem zjutraj štartala od doma. Malo me je skrbelo, saj sem morala zaradi neke čudne poškodbe kolena odpovedati že tekmo preteklo soboto. Na koncu se je izkazalo, da so moje skrbi odveč, saj me je sekiralo vse kaj drugega, kot pa tisto koleno. Tako sem na tekmovalno – tekmovalnem delu sicer zasedla zadnje 14 mesto, kar pa je bilo še vseeno dovolj za 2. mesto v ženski kategoriji. Zgleda, da so druge ženske bolje poznale traso in se jim z njo ni zdelo ukvarjati ali pa so bile kako drugače zasedene. Skratka, bili sva samo dve. Še ena je pa zjutraj po telefonu sporočila Leonu, da zaradi poškodbe kolena ne more prit. Tako sem še enkrat dokazala (sebi in vsem ostalim) da sem precej bolj nora, kot moji veljavni dokumenti sicer izkazujejo. Pojavim se povsod tam, kjer se pametnejši ne (Marjeta, tebe tukaj ne štejem. Ti si za tovrstna dejanja dobro pripravljena) in pokasiram kako nagrado oziroma dobro uvrstitev, ki je pač drugi ne, ker jih ni. Kot pravijo, se na svetu vsaka stvar zgodi z razlogom. Ene se pač zato, da filajo moj ego, da nadaljujem s svojim norim početjem in ne odneham.
Toliko o tekmi. Po tem našem divjanju po Planini pa je bila malica in razglasitev, takoj nato pa fešta za Leonov rojstni dan. Na jest in pit smo še malo jedli in pili. Osebje Planinskega doma Sveta Planina nas je (valjda po Leonovem naročilu) postreglo z obilico hrane in pijače. Seveda gre tudi njim zahvala, da je dan uspel, saj so malenkosti, kot so dostop do tapravega WC-ja, do tekoče vode za umovanje in toaletni papir za prijeten dan lahko še kako pomembne.
Ko je sonček začel zahajat za Čemšeniško planino in nas je počasi začelo malo zebsti, smo se pobrali vsak na svoj konec. Tako se je zaključila prva prireditev Talerisovih 6 risovih ur. Risa nismo videli…mogoče ga bomo naslednjič. Leon, ti pa le malo zglihaj tisto steno, da ne bo tako pokonc.
Slikce več avtorjev: https://photos.google.com/share/AF1QipO ... 9kdVBmX2pR
