Zadnje novičke

[INOT]

Nihce se ni nacel teme,ker ostali forumovci se slavijo,zato si bom pac drznil jaz.
Bilo je hm tezko,zajebano pa se enkrat tezko pa se tezje.Vsaj na 42 km.Vrocina peklenska,zeja tudi.Crnuhi absolutno brezobzirni do nas ostalih.Zajci so tud odpovedali,verjetno zato ker ni bilo korenja na okrepcevalnicah.Sanjal sem kaksnih 3.20 pa sem komaj srecno prispel pod 3.30.Organizacija odlicna,resilci pa so pridno vozili padle borce.Koncno sem srecal nekaj forumovcev z lj konca, pa mislim,da jim tudi ni pasala ta vrocina.Pasala je edino crnim,ki so se segravali v trenerkah in anorakih.Vsem ki so ali niso uspeli cestitam,kajti bila je borba do konca.Ampak nasi so zmagali.
To so prvi vtisi.Ostalo prepuscam drugim.lep pozdrav vsem

[Fotr]

Ne rata in ne rata mi narediti en spodoben polmaraton, čeprav bi se danes dalo. Kljub vsemu sem zadovoljen, ker se je pokazalo, da mi mašina dobro dela, samo kolesa so imela defekt. Pravzaprav nogi, nogi defekt (dvojina), nožni defekt ali kako se naj reče.

Ampak od začetka. Nekaj forumcev se nas je našlo na startu, eni že poznani drugi na novo spoznani, vsi naspidirani in dobre volje. Potem pa se je začelo in bilo je ubijalsko. Majska vročina je hujša od julijske, klanci, pa naj bodo še tako strmi, so bolj prijazni od neskončne ravne ceste, prevlečene z vročim safaltom.

Vendar mi je šlo krasno, nekje do polovice proge. Čas je bil pravšnji, kondicija je bila, moči zadosti, vročina mi ni škodila, tudi tekočine in vode je bilo dovolj, črpalka je funkcionirala, čeprav je bil pritisk visok. Nenadoma pa rezka bolečina v levem gležnju, kar prebodlo me je, ampak se je dalo teči tako, da sem bolj obremenjeval desno nogo, ki pa je tudi začela štrajkati, saj sem tako rekoč tekel z eno nogo, tako da sem bil primoran v peš hojo.

A ko bi vsaj hodil z lahkoto, tudi hoditi je bilo težko z nogi defektom in sem že skoraj sedel v rešilca, a sem vseeno probal še malo teči, malo hoditi in tako prikrevsal v cilj. Za ciljno črto sem se skoraj sesedel, ker me gleženj ni več držal. Na koncu sem sploh zadovoljen, da sem prišel v cilj, pa tudi zadovoljen s kondicijo in delovanjem telesa, razen gležnja, ki se je spomnil ravno sedaj, da me je bolel, nikdar prej pa ni niti za malenkost pokazal, da je šibka točka.

A kalvarija me je še čakala. Ker sem tudi hodil težko, sem sedel v avto in odšel na Gorenjsko. Pri vsakem pritisku na sklopko, pa me je zabolel gleženj kot bi zabijal vanj žebelj. To je bilo nekje do Domžal, potem pa kot bi odrezal, bolečine ni bilo več. Najraje bi obrnil in šel nazal na maraton. Vendar bo treba malo pogledati in preštudirati, kaj je pičilo gleženj, da se je uprl.

Nujno se moram zahvaliti vsem, ki so mi poslali sporočila, da navijajo zame, da verjamejo, da mi bo uspelo in da mi želijo vse najboljše. Mislim, da mi je uspelo in da bi mi še toliko bolj, če gleženj ne bi...no to sem pa že dvakrat povedal.

Če sem kaj pozabil, bom še napisal.

[*Darja*]

Hojla,

čestitke vsem, ki so se spopadli z vročino in različno dolgimi progami.

Jaz moram reči, da mi na 10km ni bilo hudega, je pa bilo bolj vroče kot

sem navajena teči, saj ponavadi treniram zvečer. Sem se pa psihično

pripravila, da bo vroče, vmes se malo polivala z vodo , pa je blo. No

še to moram povedati: spremljal me je bodigard

Srečala sva kar nekaj TF-jevcev, vendar je med nami vladala kar neka

zmeda. Nismo in nismo se v vsej tej gneči mogli poiskati. Ja spila sva

pivce , pa brž domov.Aja - pa še to! Vožnja v Radence je trajala 4 debele

ure Vzrok - nesreča pred Trojanami. Bi kmalu štart zamudila.

No toliko iz moje strani

[MajaM]

hoj

no tako pa mi je uspelo... sem kar ponosna nase in na svoje koleno, uspešno pretekla 10 km seveda s pomočjo limonic in ploskanja... organizacija res fajn, sploh kar se tiče okrepčila... glede cilja... za tiste, ki smo bili prvič malo zmede... ampak smo najdli

ploskanje ... Žuža res si faca... me je katapultiralo naprej ko sem te zagledala malo pred ciljem... kaj bi šele bilo če bi se tako pojavila na vsake 2 km ob progi ... ŽUŽA HVALA ZA NAVIJANJE

no ampak kot pravim sem ponosna na vse, ki ste pretekli razdraljo, ki ste si jo zadali... posebej pa na svoje koleno, ki je brez "jamranja" ... no skoraj brez uspelo preteči razdaljo...

ok zdej pa bodi dovolj... lep pozdrav, majam

[Damijan]

Zgleda, da je vreme začaralo Radence: imam občutek, da se začne pasja vročina, ko je na vrsti maraton. A ne bi potem maratona prestavili na tretji vikend marca? Ali pa julija? Verjetno so želje po vročini razilčne, zato nazaj k pravkar pretečenem maratonu.

Radenci imajo vsaj en svoj praznik. Vzdušje tu je meni celo boljše kot v LJ (nimam pojma, kateri maraton je bolj množičen, verjetno LJ?). Današnji tek sem jemal z rezervo, nisem ciljal na PB, želel pa sem teči tam cca 3.00. Zaradi tega, o čemer bo še veliko pisanja, tega cilja nisem dosegel, ampak... a veste, da so se mi že na samotni poti drugega kroga redki gledalci drli: "...daj gas... peti beli si". Priznam, vedel sem, za kaj gre: govorimo o res lepi uvrstitvi, ne glede na čas. Samo da ni šlo vse po željah: noge so se tam po 33, 35 km začele upirati, metabolizem je napovedoval vsaj naliv, če že ne neviho. Pojma nimam, kaj se je dogajalo, ampak prav vesel sem bil, ko sem vsak toliko - prdnil ter pri tem ostal suh. Vendar - zdržale so tako noge kot rit, tako da sem v cilj prišel kaj-te-vem-keri (v tem trenutku še ni rezultatov).

Fino. Spet vesel. Petič. Kolk bo zdaj trajal musklfiber? In kmalu - KJE JE WC?

Alzo, zdaj sem doma, familija že spi. A veste, da čez 10 dni dobimo še enega malega Damijana?

Nekaj malega sem celo v sebe spravil.

Za konec - definitivno moj najtežji maraton.

PS - ravnokar videl, da je Filipid polinkal tole -> http://www.slo-timing.com/Rez_mdb.asp?db=276 .
Jes, osmi sem. In četrti Slovenc. Ja, kasirali bomo...

[Učenec]

Čestitke Damijan in seveda vsem ostalim laufačem in konec koncev tudi sebi .
Zakaj sebi?
- moj naslabši polmaraton (rezultatsko in fizično)
- pol proge prehodil
- v vodo vrgel priložnost o najboljšem rezultatu
- skoraj zamudil na štart (nesreča na Trojanah)

Skratka, da povzamem, moj najslabši dan letos ob najboljšem vremenu.
Skoraj zadovoljen.

[amanita]

Pozdrav!

To soboto si bom pa zapomnil! Tekel sem svoj prvi uradni polmaraton in sem navdušen. Čas me ni zanimal (2:14.00), tekel sem sproščeno in glede na svoje trenutne sposobnosti. Jutro po dirki pa je še boljše. Nobenega muskelfibra, malo rdeče kože (da, nisem pazil na sonce, bom vedel za drugič) sem že včeraj ohladil s kremo, počutim se super. Čutim, da me bo(je) tek kar zastrupil. Kar naj, se ne bom nič branil!

Lep vikend še naprej!

Aja, pa še pohvala organizatorjem. Kot sem napisal, sem bil prvič na dirki in če so tudi druge tako organizirane, bom še prišel na kakšno!

[Dule]

Čestitke vsem za dosežene rezultate

Ja v tako toplem vremenu, ko telo še ni navajeno poletne vročine(pri nas je kazalo ob 15 uri 26°) ni enostavno teči (pol)maratonske razdalje.. Kapo dol pred vsemi

[Veggie]

[IgorOK]

Pozdravljeni!

V soboto dopoldne ob 11 uri smo se zbrali: Zarja, Barbara, Eva, Pettr in jaz.
Začetek vsekakor ni bil obetaven, saj smo čakali v koloni na avtocesti zaradi nesreče. Obdajale so nas črne misli, kako bomo zamudili štart, pa štartnih številk še nismo dvignili, jih bomo sploh lahko in podobno. Potem pa smo malo poklicali naokoli in Tjaša je namesto nas dvignila številke. Hvala Tjaša!
Gneča na cesti se je tudi razblinila, tako da smo prispeli kakšne pol ure do štarta.
Ženske v naši ekipi niso imele težav, Zarja je z lahkoto odtekla 21km, Barbara in Eva pa sta premagali 5 km. Posebne čestitke Evi za njen prvi tek in super rezultat, 36:46 netto, kar pri 9 letih ni mačji kašelj.
Midva s Pettrom sva se na 10km bolj mučila, verjetno prehiter začetek. Pettra je zdelovala sapa, mene pa bolečine v peti. Danes so še hujše, šepam naokoli kot kakšen vojni veteran, verjetno bo treba par dni počivat
Po teku smo osvežili pod tuši, popili pivce, pojedli čevapčiče in se odpravili domov.
Na Trojanah je bila takšna gužva, da se nismo ustavljali. Krofe pa smo kupili na benciskem servisu pri Lukovici.
Doma pa smo vsi popadali od utrujenosti (vsaj Eva, Barbara in jaz) , niti evrovizije nismo mogli pogledat, so oči kar same skupaj zlezle.

Čestitke tudi vsem forumovcem, ki ste bili tam!

[Ninocka]

Eden mojih najlepših tekov do sedaj. Množica tekačov, kar nekaj poznanih obrazov, sejemski kraval in splošno vzdušje velike prireditve so že ob prihodu v Radence narisali nasmehe na obrazu (no, saj tudi v Klaudimobilu je bilo že prej veselo). Sončna energija pa je bolj botrovala želji, da bi lepo zeleno brisačo razpostrla na travo v senco in brala ali čvekala.
Pa smo le tekli!
Hvala Slončku, Fotru, Klaudi, Zarji in se drugim za prijetne trenutke na progi, hvala Matrinu za priprave, hvala vsem za navijanje in dobro družbo na analizi, hvala Barb za duhovno, motivacijsko in moralno podporo, hvala Pegazu za Garmina (bi se skurila brez). Hvala tudi vsem za čestitke. Spoznala sem INOTa, pa Brino, pa prvič osebno gospo Žigonovo.

Odločitev, da gre v Radence je padla šele v ponedeljek, tako da se nisem imela kaj preveč časa razmišljati o tem kako bo, in kako teči...Glede na vse dolge teke, sem si enostavno želela tudi ta vikend teči eno daljšo razdaljo skupaj z vami in ostalimi tekači.

Glede na zdravstveno stanje ta teden: prebavne motnje še iz Umaga, lažja viroza- zmanjšani levkociti (in napoved zdravnice, da bom koncala najmanj na urgenci, če grem na maraton) ni bilo najbolj pametno, da (bi) sem se podala na maraton...Zato na startu nisem startala na maraton, ampak sem startala na TEK! Vedela sem, da je možno, da bom odpovedala že na 3 ali 10 km zato se nisem obremenjevala popolnom z ničemer le z željo, da bi telo (predvem prebavila) zdržala čimdalje, da bi lahko uživaje pretekla čimveč kilometrov... prvi krog sem se morala ful "bremzati" (hvala, Garmin oz. Pegaz še enkrat) in sem nonstop čvekala in "oblajala" vsakega tekača, navijala...skratka kot na veselici! Start v drugi krog je bil okej, na 25 km pa so strahovi prevzeli moje telo (strah, kaj bo po 35 km, strah, da bo trebuh odpovedal, strah, da se ne bodo uresničile napovedi zdravnice...). no potem sem se do enega 29 km morala trdo delati predvsem na čiščenju glave. No, na koncu sem si predstavljala, da sem vse negativne misli potegnila iz glave v eni škatlici in si v nastalo praznino v glavo vstavila gel! No, potem je pa spet kar letelo...38, in 40 km in že konec!

Prireditev je bila vsaj zame super organizirana, okrepčevalnice na vsakem koraku, kar nekaj domačinov, ki so "zaživeli" s prireditvijo. Edino drugi krog je bil kar malo osamljen, ker nas je bilo tako malo na progi..

Sumasumarom, imela sem se super v vaši družbi in tekla sem z užitkom; kar sta dve edini stvari, ki sta pomembni in štejeta. Sem pa se seveda tudi ponosna na rezulat, ki sem ga z užitkom dosegla kljub nesisitematičnim pripravam, zdravstvenim problemom in vročini= bil je dober dan za tek... Včasih je tako, včasih pa je peklensko težko.
Hvala TF za to, da lahko z vami živim in delim svoje sanje!

[Uri]

Letos sem si zadala cilj: preteči polmaraton ne glede na čas. Samo da pridem do cilja. Pa mi je ratalo! Hura za mene!
Prvega ne bom nikoli pozabila. Oh, kako je bilo super, res, ne glede na vreme. Vzdušje je bilo enkratno. Pričakovala sem rezultat tam okoli 2:20, pa sem presenetila sem sebe in moje domače, saj sem prišla v cilj 2:06! Super in sem zelo ponosna na sebe.
Zahvaliti se moram vam na TF, saj sem zadnje mesece pridno spremljala vaše priprave in nasvete drugim, ter se tako tudi motivirala. Super ste!

Drugo leto bom definitivno spet v Radencah, še prej pa na ljubljanskem maratonu. Se bojim, da sem se zasvojila s tekom

Lep pozdrav!

[GTA]

Ja, vroče je bilo. Pa sploh ni tak problem vročina sama, kot to, da smo bili v glavnem vsi popolnoma neadaptirani na takšne pogoje teka, saj razen nekaj dni med prazniki okrog 1. maja podobnega vremena letos še ni bilo. Vsakršne načrte po dobrem času sem opustil že pred štartom pa čeprav sem se tja do polovice proge še kar držal, je začel kasneje tempo močno padati. Rekel sem si, utrujenost, nepripravljenost na vremenske razmere, neizkušenost... Bolj ko je padal tempo, bolj sva z Anico Živko(bdv:bil sem ji nenapovedana šlep služba...na koncu se mi je zahvalila in povabila na pivo - pošteno) prehitevala tekače, kar mi je vlivalo novih moči. Okrog 17 km se je Ani lepo "odpela" in šla sama naprej naša gručica tekačev pa pooočasi za njo proti cilju.
Okrepčevalnice b.p. (gobe, voda, izotonični napitki, sadje) in res na vsaka 2,5 km. Km oznake natančne, ljudje ob progi prijazni, navijači glasni...glede na to, da sem šel v Radence s slabimi občutki po inf. kaj se je dogajalo lani, sem bil prijetno presenečen. Letos vse super!
Osebni rezultati so bili v večini primerov slabi, kar nekaj je bilo odstopov (Lučko je bil v ciljnem prostoru kar malo razočaran....bo drugič bolje ), no pa saj je odstopil tudi Kejžar...in kljub težkim pogojem na progi je za nami lep tekaški vikend.

Še nekaj: Ninočka

[primus]

Čestitke prav vsem, ki ste se v tej vročini spopadli s kilometri !

Nina: Neverjetna si.
Prvi maraton, opisuješ pa kot da je šlo skoraj spotoma, a ne ? ''Ja, sem bla ravno takrat v Radencih, pa sem šla kar dva kroga, sem imela glih čas... ''
Hudo !!!

primus

[Lučko]

Hoj forumci ,
Moj pet mesečni tekaški projekt maraton Radenci, se je na mojo veliko žalost (ali pa na mojo veliko srečo) včeraj klavarno končal na 21 km, se pravi v prvem krogu. Na današnjem jutranjem pasjem sprehodu sem ugotovil, da se je meni maraton končal že nekako pri petnajstih km, kjer se je po moji razgreti glavi že začela poditi velika želja po odstopu. Želja po odstopu se je iz metra v meter večala, glava se je v imenu mojega telesa odločila odstopiti, manjkale so samo še podrobnosti: kdaj odstopiti (no tu sem sklenil nekako priti do avta), kje in kako to izvesti, da bi bil moj odstop čim bolj prikrit očem TF-cem, nekaterim mojim znancem in nenazadnje tudi publike, ki me je s ploskanjem in vzkliki bodrila na obratu prvega kroga. No po nekako tristo metrih od prečkanja prvega kroga, sem na hitro zavil v park, na hitro s sebe strgal štartno številko in se pomešal v množico ljudi (če bi vi vedl, kolk je blo mene sram). Tko je blo pa nč drugač!!!
Pravega razloga za odstop pa zdajle ne vem!? Vzdušje v Radencih fantastično, moje počutje je bilo fantastično, bil sem poln adrenalina, telo in noge "vrhunsko" pripravljena, vročina je bila, vendar so me soliden tempo, dovolj napajališč z vodo in lahen vetrc držali na zavidljivi ravni "tekaškega počutja"...vsi atributi fantastični, glava pa "kr neki". Ne vem, ne vem...???????
Ok ne bom se zdej joku, še manj se sam seb smilu, maratonov je še dovolj, Radenci pa itak že čez eno leto. Ta prvo se moram mal (velik) spočit, treba bo stanovanje pobelit, vrtne klopce popenzlat, travco pokosit, živo mejo postrič...za rekreacijo bo moj TF-labradorc ŠIK že poskrbu, ja pa mal bicikla tud ne bo škodl...

ISKRENE, RES ISKRENE ČESTITKE PA VSEM TISTIM, KI STE VČERAJ URESNIČILI SVOJ TEKAŠKI CILJ.

ŠE POSEBNE ČESTITKE PA NAŠI NINOČKI.