- 26 Maj 2005, 08:30
#41206
Včeraj se je spet zgodil en prijetnejših tekov, ki ostanejo v posebnem spominu in pustijo, vsaj na meni, poseben vtis.
V Tivoliju je bilo živo, kar mrgolelo je ženskic, otročkov ter bodyguardov. Lani nas je bilo okrog 150, letos so organizatorji po besedah enega od njih pričakovali okrog 300 tekačic, zbralo pa se nas je kar 700! Zadnji niti niso dobili številk. Na pamet rečeno, je bilo vsaj 3/5 (ali pa še kaj več) nežnejšega spola.
1000 sit štartnine je šlo v dobrodelne namene za Mladinski center Dolfke Boštjančič, kjer bodo svojim varovancem, našim včerajšnjim najbučnejšim navijačem, kupili kolesa.
Najprej so tekli otroci na krajši razdalji, sledil je ženski tek. Ogromna množica klepetajočih tekačic se je spustila v dir in dvigala prah med razstavo čudovitih fotografij prosti tivolskem gradu, po stopničkah gor, nato pa po gozdu zavila po dobrem kilometru nazaj v štartno-ciljni prostor. In še en krog. In še en krog. Po želji. Otroke so medtem zabavali Čuki.
Nikomur ni bilo do tekmovanja, prevladovalo je druženje. Dolžina je bila ravno pravšnja, da so se teka udeležile tudi tekačice, ki jim "tek ne diši najbolj", kot je rekla ena mlada mamica.
Po prihodu v cilj smo se malce okrepčali z isotonikom ali vodo, dobili še spominček, ki so ga pripravili v mladinskem centru, in že se nam je pridružil Erwan Fouere, v druži katerega smo poleg bodyguardov (ampak naših:)), odtekli še nekaj krogov. Zopet po želji. Ob koncu se nam je "dobri Irec" vidno ganjen zahvalil z "Dragi prijatelji, nimam besed... se vidimo na ljubljanskem maratonu."
Vseh presenečenj še ni bilo konec, čakalo nas je še žrebanje lepih nagrad (nike) in kozarček piva.
Ocena 10
za izbiro dneva (super, da je sredi tedna in super za vreme)
Ocena 10
za naše bodyguarde
Ocena 10
za organizacijo in "postrežbo"
Ocena 1
, ker čisto prehitro mine! Se ne bi dalo ustaviti časa? 
V Tivoliju je bilo živo, kar mrgolelo je ženskic, otročkov ter bodyguardov. Lani nas je bilo okrog 150, letos so organizatorji po besedah enega od njih pričakovali okrog 300 tekačic, zbralo pa se nas je kar 700! Zadnji niti niso dobili številk. Na pamet rečeno, je bilo vsaj 3/5 (ali pa še kaj več) nežnejšega spola.
1000 sit štartnine je šlo v dobrodelne namene za Mladinski center Dolfke Boštjančič, kjer bodo svojim varovancem, našim včerajšnjim najbučnejšim navijačem, kupili kolesa.
Najprej so tekli otroci na krajši razdalji, sledil je ženski tek. Ogromna množica klepetajočih tekačic se je spustila v dir in dvigala prah med razstavo čudovitih fotografij prosti tivolskem gradu, po stopničkah gor, nato pa po gozdu zavila po dobrem kilometru nazaj v štartno-ciljni prostor. In še en krog. In še en krog. Po želji. Otroke so medtem zabavali Čuki.
Nikomur ni bilo do tekmovanja, prevladovalo je druženje. Dolžina je bila ravno pravšnja, da so se teka udeležile tudi tekačice, ki jim "tek ne diši najbolj", kot je rekla ena mlada mamica.
Po prihodu v cilj smo se malce okrepčali z isotonikom ali vodo, dobili še spominček, ki so ga pripravili v mladinskem centru, in že se nam je pridružil Erwan Fouere, v druži katerega smo poleg bodyguardov (ampak naših:)), odtekli še nekaj krogov. Zopet po želji. Ob koncu se nam je "dobri Irec" vidno ganjen zahvalil z "Dragi prijatelji, nimam besed... se vidimo na ljubljanskem maratonu."
Vseh presenečenj še ni bilo konec, čakalo nas je še žrebanje lepih nagrad (nike) in kozarček piva.
Ocena 10

Ocena 10

Ocena 10

Ocena 1


O-o!

