Zadnje novičke

[žine]

Hoj,
včasih se vse stvari obrnejo, da je vse najbolje. Ena dobra stvar se nadaljuje v drugo ali pa celo sproži celo verigo dobrih dogodkov, ki se potem povežejo v en tak dober občutek, ki pusti v ustih dober okus, na ustnice in oči nariše zadovoljen smehljaj, ki kar ne jenja, v duši pa pusti en presežen občutek. če je to naključje, OK, kakšen metafizik pa bi dejal, da smo zaporedja dobrih dogodkov sposobni nadzirati s svojo voljo. Tudi prav.
Točno tak je bil tale vikend Včeraj sem pobasal mali šotorček, spalko in nekaj mehkih stvari za posteljnino, vse ostalo pa me je že čakalo na Petrovem brdu....umirjen večer s črički, nekaj organizatorjev tekme je sproščeno kramljalo (ker je bilo že vse seveda pripravljeno), ki so me zadovoljno sprejeli medse za večerni klepet. Še nekaj šotorov je zraslo do teme in povsod je bil prisoten en tak občutek spokojnosti. (Tukaj moram omenit članek Bojana Knapa iz tako opevane 24:številke Poleta , ki piše ravno o temu, spokojni predanosti treningu in delu. Hvala za res dobro besedilo!)
Prav tako spokojno se je začelo jutro. Morda prav spoštljivi podatki o progi vnesejo med tekmovalce nekakšen mir in razmišljanje o tem kako se je bodo lotili, pretekli ali prehodili.
Progo je treba videti, prehoditi ali preteči! Ko prečiš lepo odkošeno polico, ki vodi pod Vrhom Bače in Koblo proti Črni prsti in se pod nogami na široko odpre cela Grapa, mi je bilo žal da ne znam jodlat,....lahko sem samo s hripavim glasom zavriskal, ampak veselje je bilo čisto isto Lepe sončne vasi z neverjetno prijaznimi ljudmi so se hitro zvrstile do Hude južne, kjer so strumno čakale cele vrste palic za naslednji vzpon na Porezen. Zdi se da je še vlak, ki je takrat pripeljal mimo s piskom pozdravil tiste, ki so zagrizli v Durnik. Zdaj ni bilo več daleč, z vrha Porezna le še "prosti pad", ki je bil vsaj zame precej boleč, krči so mi popolnoma iztegnili obe nogi, napol sem prišepal v cilj in šele prijazne maserke so ukrotile svojeglave mišice.
Čestitke vsem ki so prišli okoli, vsem forumovcem ki so tam bili in seveda prišli okoli (posebej pa Duletu, upadlih lic po dveh dneh borbe s trebuhom) in nenazadnje zmagovalcem.
Zadnjič sem bral intervju z Janezom Škofom o tem kako so ga šokirali japonski plesalci Shibusashurasu Orchestra, kako ja prešinilo, da so na svetu tudi ljudje, ki stvari v življenju počnejo zaradi smisla, zaradi neskončne radosti do življenja. In sem občutil močne močne vzporednice - z nami tekači. Tako da - Jožko, Dule, Boštjan....vsi ste zame neke vrste japonski plesalci Se vidimo naslednje leto!
lpŽ

[tomaz.zupancic]

Kaj naj rečem preden se odpravim v pojsteljo in jutri odvihram na maraton
Železna kaplja - Predvor ste in bost izredni tekači da ste kakorkoli prišli skozi to res noro dirko.
V tolažbo mi je da se vsaj upam vidimo naslednje leto, da za prvič pridem skozi, čeprav sem en del proge si že ogledal tja do Hude južne, gor na Poreznu pa baje čaka Dobra Južna .No pa šalo na stran.
Čestitam vsem udeležencem, ki ste opravili s to progo.
Sedaj pa vam želim čimprejšno regeneracijo po tej dirki!
ČAO!

[zz top]

Ja, vsaka čast organizatorjem. Na okrepčevalnicah je bilo več robe, kot jo dobiš v hotelih s 5 zvezdicami, prijazni ljudje od prvega do zadnjega. na cilju kar hočeš za se okrepčat, dobro kosilo v gostilni, dobre maserke, ki pa jih nisem preizkusil, ker je bila vrsta, skratka vse dobro. Tek sem zdelal, čeprav so me spet krči pomaknili za 3/4 ure nazaj, kjer sem mislil in upal, da bom pristal, ampak nič zato. Premagal sem vse težave in drugo leto ? Ja, sem že z mislimi na štartu. Vsaka čast Mirkotu1,
( mimogrede- tako, da veste: moj brat), ki je v cilj priletel absolutno 13., najbrž med forumovci the best! Zdaj grem v sladke sanje, jutri zjutraj pa s hčerko Sindis obdelat Dolino Glinščice na Boljunec. Čestitam prav vsem, ki so se podali na pot in jo tudi premagali

[Dule]

Pozdrav vsem tekačem, čestitam vsem za dosežke
Verjamem da je vsak vesel svojega dosežka ne glede na končni rezultat, da nam je bilo dano priti skozi progo in ob tem zaužiti lepoto in zahtevnost proge.
Ne morem tudi mimo organizatorjev (in seveda Jožkota), takšne organizacije tekme in toliko dela vloženega v pripravo proge (naj povem da je bila pot pod Črno prstjo odnešena s plazom, včeraj pa je bila zopet narejena ) ne vidiš nikjer

Tudi ta moja tekma mi bo ostala v posebnem spominu, no pa tudi treh tekem iz predhodnih let se še živo spomnim. Takih velikih dogodkov enostavno ne moreš pozabiti. Pustijo v tebi en poseben močen pečat

Kot je že omenil Žine sem ravno dan pred tekmo staknilprebavne motnje, tako da je bilamoja glavna naloga v dnevu pred tekmo obiskovanje stranišča. Še zjutraj pred odhodom od doma sem bil odločen, da ne bom štartal in da se bom le povzpel do Porezna, kjer bi pričakalin navijal za tekače. Na prijavnem mestu sem tuhtal ali vzeti startno številko ali ne Energijsko sem bil čisto izpraznjen vse kar sem zaužil je šlo takoj iz mene. Vendar ko sem videl dobro voljo in pozitivno energijo pri vseh okoli menesem se takoj odločil, da grem pa četudi ne pridem skozi progo.

Pa mi ni žal. Do Hudajužne sem prišel kar normalno, sicer pol ure kasneje kot običajno 3:45, vendar sem imel občutek oziroma moči, da bom zmogeltudi vzpon do Porezna. Tudi do prve oziroma druge okrepčevalnice v hribu je kar šlo, v najstrmejšem delu vzpona na Durnik pa mi je začelo vidno zmanjkovati moči pa krč mi je začel občasno nagajati, tako da sem moral občasno tudi počivati. Moram poudariti da smo bili ene štirje v podobni situacijiin smo se skoz dohitevali in vzpodbujali en drugega, kar mi je vlivalo dodatno voljo da vztrajam.
Po 2:45 vzpona sem prilezel do koče na Poreznu, kar je pri meni že pomenilo zmago, saj sem si rekel navzdol bom pa že premikal težke noge.
In res po 45 minutah spusta sem prišel do cilja, zmatran a zelo vesel, da mi je v takšnem stanju uspelo priti skozi. Tudi moj prihod skozi cilj je bil nekoliko nenavaden, odločil sem se, da hočem prečkat ciljno črto v "rikverc" teku, kar mi je kar uspelo in na kar imam lep spomin v sliki

Po treku sem potreboval samo še počitek. Upam prijatelji, da mi ne zameritemoj izostanek iz analize teka, z veseljem bi še enkrat podoživel tek skupaj z vami

No danes pa je počutje že odlično, zadovoljstvo pa neizmerno. Še prebavne motnje so s tekom tako hitro kot so prišle tudi izginile.

Se vidimo drugo leto spet, če bo le mogoče

[G-spot]

no jaz sem nov na forumu, čeprav ga že kar nekaj časa berem in se tudi že kar nekaj časa ukvarjam s tekom in tudi drugimi vzdržljivostnimi športi.

to je bil moj prvi gorski tek, moram reči, da se zanj niti nisem prav posebej pripravljal, v svoj trening sem zgolj vključil kak tek na Šmarno goro, pa dvakrat tedensko sem bolj intenzivno kot ponavadi delal klance (tek navkreber, tudi 10 ponovitev po 3-4 minute). Že tako dosti kolesarim in delam tudi dosti vaj za moč celega telesa (fitnes, vaje na trim stezi). Se mi zdi, da mi je mišična moč dosti pomagala pri tem ful specifičnem teku.

Tek sam je bil super organiziran, najbolj fajn mi je blo, ko si že nekje malo bolj spodaj slišal vzpodbujanje od okrepčevalnice in si potem še malo bolj pritisnu, da si bil čim prej tam. Okrepčevalnice so mele vsega zadosti, všeč so mi bile tudi oznake, ki jih je bilo dovolj, pa zdravniška služba (na srečo je nisem rabu ...) in da so bli vsi na radijskih zvezah, če bi se slučajno kaj komu pripetilo.
Občutki moji so bli pa taki: dopovedoval sem si, da se ne smem zagnat ko en bedak v prvi klanec, ker bom sicer pri drugem omagal. Teka sem se držal, kolikor je bilo le mogoče in sem pri prvem klancu res užival, gledal naravo, razglede in prišel na vrh dokaj svež. Naivno sem mislil (na ogledu proge nisem bil), da se bom pri spustu spočil in potem zagrizel še v tazadnji klanec. Žal me je spust bolj zmatral kot klanec, čeprav sem se trudil, da ne bi divjal ko bedak, pa vseeno, na dnu so ble moje mišice čisto izčrpane in tista ura resnice je bla zame res huda muka. Vendar sem še vedno kar nekaj ljudi prehitel in na koncu prišel v cilj s spodobnim časom 5 ur 17 minut.
Dobra je bla tudi ponudba na cilju, no, za masažo sem opazil vrsto. Jaz sem se mel namen najprej stuširat pol pa zmasirat, pol pa sem šel v avto ene stvari iskat, pol pa sem kar v avtu obsedel, nič se mi ni več dalo, in sem se samo preobul in preoblekel majico, potem pa obrnil ključ in se odpeljal domov.

Malo sem jezen nase, ker sem šel teč brez palic, ma v bistvu sem mislil, da jaz pa tega že ne rabim, vendar sem se na teku prepričal, da bi na prvem spustu in zlasti na drugem strmem vzponu prišle še kako prav. Bom pač vedel za drugič.

vsekakor dober izziv, morda tista ura resnice malo too much...

Lep pozdrav!

[G-spot]

aja a so že kje rezultati? zdejle sem bil na spletni strani njihovi pa jih še ni! a kdo ve, kdaj bojo?

[Jožko]

Hojla!
Lep pozdrav vsem na forumu in pa še posebno vsem tistim,ki ste se našega teka udeležili in opravili z to zahtevno progo v pogojih,ki so bili tudi kar zahtevni.
Posebne čestitke tudi Duletu za lahko bi rekli podvig v takem stanju,opraviti z Durnikom.
No tekma je za nami,malo si bomo oddahnili,odpočili potem pa veselo naprej novim izzivom nasproti.
Rezultati pa bodo objavljeni na naši strani in strani TF v ponedeljek zjutraj.Časomerilska ekipa je polno zasedena (danes dve tekmi)tako,da jin ne smemo zameriti.
Toliko za zdaj,ostanite zdravi lepo se imejte in lep pozdrav iz sončne Baške grape. Jožko

[mirko1]

pozdravljeni
spodobi se da kot udeleženec maratona tudi jaz kaj napišem.
pravkar sem se vrnil z teka v boljuncu,kjer sem dodal temu vikendu še dobrih 1000v.m..seveda sem se hotel le prepričati če se da po maratonu odteči še 12 km razgibanega terena.to mi je sicer uspelo,z zaslugo prizadevnih maserk ki so se res po maratonu z vsakim potrudile.lani sem šel domov brez masaže,pa je razlika očitna.
kar se teka tiče,organizacija nima več možnosti izboljšave,kajti vse gre kot namazano,letos sem zelo občutil prijaznost z vsakomer ki sem prišel v stik.na primer ko sem vsa v krčih prišepal na okrepčevalnico pod durnikom,in sem bil prepričan da se bom od vsega hudega kar obrnil,sem jim samo omenil krče in v hipu sta mi dve ženski masirali noge z gelom maratonik.hvala.res je pomagalo,sicer cilja ne bi videl.
v hudajužno sem pritekel kot osmi in obetal sem si krasen rezultat.torej krči.in to po celotedenskem jemanju šumečih ca in mg tablet .jaz,nikoli več.
na splošno,super.slabo je že pozabljeno,dosti lepega pa bo ostalo v spominu vsaj do naslednjaga maratona štirih občin.
od TF smo pogrešali šefa,pa še kaj več vas bi lahko bilo.največje pohvale si zasluži dule,ki si je s takimi težavami sploh upal začeti tek,potem pa prišel tudi skozi cilj(čeprav rikverc)bravo dule bravo vsi.
lp,mirko

[Dušan]

Pozdravljeni!

Vsak na svoj način, vsak s svojimi občutki preživljamo v spominih včerašnjega dne! Tako kot si napisal Žine, tako je bilo čutiti, čeprav je še mnogo tistega, kar z besedami ni mogoče povedati! Enostavno je potrebno doživeti! In ko doživljaš tak tek, bi rad vsem rekel, naj vsaj enkrat poskusijo!!! Da spoznajo, da zaužijejo trenutek, ki mu ni para!

Vsem bi rad dal vse tisto, kar najdeš na takem teku. Nikakor ni mogoče z besedami opisati vsega tistega, kar doživljaš ob čudovitih razgledih na progi ... ob zmagoslavjih, ko prilezeš na vrh in ob občutkih, ko se skoraj kot bi letel spuščaš v dolino in kričiš od veselja ... enkrat ... in še enkrat in spet, vrednote, ki jih čutiš med ljudmi, ki te vzpodbujajo, ti strežejo ... držijo pesti zate ... moč, ki jo najdeš še potem, ko misliš, da več ne bo šlo ...

"Vse je v očeh opazovalca!" A na tem teku je težko ostati ravnodušen! Seveda gledam s svojega stališča! Mnenje je subjektivno, priznam! Navijam zase! A vsaj pri meni se je vse izšlo tako ... kot sem si želel! Zakaj?

Prvo dejstvo:
Z maratonom sem opravil tako kot sem načrtoval, mogoče je bil čas celo boljši od pričakovanj in to je dober občutek! Verjetno sem se že nekaj naučil v teh letih... ko tretjič nastopaš na taki tekmi, počasi že spoznaš sebe tako dobro, da te ob normalnih okoliščinah ne more nič več presenetiti! Veliko tekočine tudi "na zalogo" ob kar toplem vremenu ... geli na okrepčevalnicah ... in Laško v Hudajužni in Union na Poreznu so bili "odločilnega" pomena! Pivo res pomaga, verjemite! Krči so me sicer začeli šlatat nad Durnikom kakšne pol ure pred slovitim skretom, a sem jih ukrotil ... in navzdol je potem šlo spet brez problema! Prihod v cilj pa je vedno nekaj posebnega ... Vse tiste krike, ki jih nisem pustil na progi, sem izživel potem ...

Drugo dejstvo:
Bil sem vključen v organizacijo teka in zdi se mi, da je bila na ravni, kot se šika! Komentarji so bili skoraj po pravilu same pohvale! Bilo je nekaj manjših kiksov (okrapčevalnica na Poreznu, trakovi na medaljah, obveščenost na cilju) ... a to se zgodi tudi profesionalnim ogranizatorjem!! Pri tem teku pa praktično vse sloni izključno na prostovoljni osnovi! Vsa čast Jožkotu, da je sposoben zbrati in animirati toliko ljudi na tak način! In hvala vsem domačinom, ki na ta način vzamejo ta maraton za svojega!
Enkratno urejena proga, neskončno okrepčevalnic, skrb gorskih reševalcev, zdravniška služba, fotoreporterji (na trenutke sem se počutil kot kakšna svetovna športna zvezda), pozornost planincev ob progi, vzpodbujanje domačinov ... redarska služba, radioamaterji ... masaža, tuši, sadna solata (hvala Dorica!), kosilo, pivo ... super!!! Nenazadnje se moram zahvaliti Marku z Alplestiminga, ker mi je nameril tako dober čas ...

Tretje dejstvo:
Mogoče je še največ vredno zadovoljstvo ljudi ob takem teku! Vseh tistih, ki smo bili tam, predvsem pa tekačev. Že med tekom sem imel srečo deliti veselje z drugimi ... in potem po teku ... občutki so res enkratni!
Še sedaj mi gredo mravljinci po hrbtu, trenutek včerajšnjega dne, ki se mi bo mogoče najbolj vtisnil v spomin ... Po razglasitvi rezultatov in podelitvi pokalov je najstarejši udeleženec teka Jaka Reš želel nekaj povedati! 70 let bo doplonil! V roke je vzel mikrofon in rekel približno takole: "Veliko sem že tekel, na veliko prireditvah sem že bil... po Sloveniji, v tujini ... nikjer ni tako lepo kot tu!" Mislim, da je hotel še nekaj reči ... a je vidno ganjen s solzami v očeh ... vrnil mikrofon! Trenutek neizmerne sreče ... misel na minljivost vsega ... bogve, kaj je razmišljal ...!!!

Naslednje leto, če bo bog dal ... se spet srečamo tam gori na koncu naše grape!

Držte se!

Dušan

[aleksander]

Mislim, da je bilo že vse napisano in lahko dodam samo ,kot je napisal Dule,vidimo se na 5. maratonu 2006...........

LP

[Jožko]

Hojla!
Spoštovani tekači in seveda vse pogumne tekačice,še sam moram Dušanovim besedam dodati svoj del.Vse kar je napisano res tudi drži.Vse občutke,ki jih tekač doživi na tem maratonu je potrebno doživeti in to večkrat,če hočeš maraton doživeti v vsem kar ti pripada na tej prelepi težki progi.
Sam sem progo na tem maratonu doživljal v dveh delih:
Prvi do Kala in drugi od Kala do Petrovega Brda.Do Kala sem tekel enkratno in sem že mislil,da bom letos čas od lani izboljšal.A prvi koraki po asfaltirani cesti so mi dali vedeti,da to nebo tako.Krči v nogi so me opozorili,da je tempo prehiter in hvala bogu sem to opozorilo tudi upošteval.
Poseg zdravnice v Hudajužni mi je omogočil,da sem se privlekel skozi Durnik do zdravnika in maserk.Po njihovi pomoči,pa sem bil skoraj prepričan,da do Porezna,kjer me je čakala Mateja z "inekcijo"pridem sigurno.In res sem prišel.
Spust z vrha pa je samo še rutina.V cilju pa ta neverjeten občutek zmage,zmage nad vsem,kar me je spremljalo na poti.Pozabljeni so krči pozabljene vse bolečine ostajao smo spomini in to spomini na vse izrečene pohvale zakar smo še posebno hvaležni so pa za nas zavezujočein jih vzamemo zelo resno.
Nismo v krajih pozabljenih od boga,to nam dokazujete vsi,ki naš maraton obiskujete vsako leto v večjem številu in to naj bo v spodbudo vsem v organizatorski ekipi,ko včasih oklevamo kako naprej in ali sploh naprej.
Hvala res hvala vsem v številni organizacijski ekipi za vse,kar storite v korist našim krajem. To nam daje garancijo,da bomo to našo prelepo divjo Baško grapo ohranili tudi našim zanamcem,kakor so jo naši predniki ohranili nam.
Maraton štirih občin je tek preprostih ljudi in takega bi dragi prjatli radi ohranili za nas in še posebno za Vas tudi v bodoče.
Lepo se imejte uživajte,kjer koli že boste pa lep pozdrav iz prelepe Baške grape vam želi vaš prijatelj Jožko

[ero]

bravo udeleženci in bravo organizatorji!!! sori, ker me ni bilo zraven. ta vikend sem bil zaradi višje sile le podporno in navijaško osebje ...

[marjan]

Tudi midva s Simono sva zelo zadovoljna, da sva premagala tako čudovit maraton.

Šlo je po planu, do Črne prsti sem se malo nazaj držal, nadaljevanje pa kar v redu. Ker sem navajen strmih klancev, sem po uri resnice prehitel cca 8 tekačev in tekačic.

Pod Poreznom so pa tudi mene ujeli hudi krči, ki sem jih dobil prvič. Pa ne da bi se nad Durnikom preventivno "pošprical". Tolkel sem po mišici, pa ni dosti pomagalo.
Šele pri spustu s Porezna je bilo malo bolje, tako da sem le pritekel dostojno v cilj.

Zadovoljstvo po takem zahtevnem teku je pa dejansko izredno. Človek je ponosen sam nase, da premaga vso to razdaljo in vse te višinske metre. Se pridružujem mnenju drugih, da mora človek to sam podoživeti.

Tekel sem s palicami in to je tudi nasvet vsem, ki boste poskušali. Videl sem nekatere "tekače", ki so se po Durniku "vlekli", s palicami bi bilo mnogo lažje.

Čestitke vsem forumovcem,
Marjan

[klavdija]

Pozdravljeni!
No, najprej čestitke vsem, ki ste uspešno pritekli na cilj in seveda vsem, ki ste organizirali perfektno prireditev (Dušan, tistih malenkosti ni nihče opazil).
Pa da ne boste pisali samo tisti, ki ste uspešno oravili s progo... Moj prvi maraton se je končal v Hudajužni, pravzaprev je bilo to odločeno že prej, kajti del želodca sem pustila že na poti na Črno prst in tudi pri spustu ni bilo izboljšav. Ni kaj, po vseh analizah sem ugotovila, da me je izdala trema. Sicer pa ne bi smela biti preveč razočarana, sa je moj "domet" ob vseh idealnih pogojih prilezti okoli v osmih urah. Le včeraj me je malo greblo, saj me noge niso skoraj nič bolele.
Sicer pa, VIDIMO SE NA 5 GORSKEM MARATONU. Ne bom obupala, dokler ne pridem po pravi poti skozi cilj!!
Lep dan,
Klavdija
PS čestitke možu in ostali ekipi k pomembni zmagi na Brajnikovem memorialu

[hribovc]

Ali lahko napišete vsaj to, kdo je zmagal ?