- 17 Feb 2026, 14:58
#373659
Na pustno nedeljo je potekal tudi (pol)maraton Split.
Imeli smo vse: dež, burjo in zahtevno traso. Ker je severni del Marjana zaradi del (po hudem neurju - ta postajajo del nove normalnosti) zaprt, je trasa tokrat ostala brez mojega najljubšega dela.
Organizatorji so se nekako znašli, tako da smo od starta najprej tekli po južni strani Marjana in po kakih 5 km obrnili. Kar ni bila najboljša rešitev, ker je bila velija gneča, prehitevanje pa nemogoče zaradi nevarnosti trka v tekače iz nasprotne smeri.
Tudi obrat na 21. kilometru je bil slabša rešitev v primerjavi s prejšnjimi trasami. Namesto okrog polotoka Vranjic smo obrnili v drugo smer in nato kar nekje na cesti naredili obrat za 180 stopinj.
Ko sem tekla mimo cilja (pred mano še cca 10 km), je organizatir Kike ravno nekoga pred mikrifonom spraševal, zakaj se vrača v Split. Oni je odgovarjal, da je to bil njegov 35. maraton. Kakšno naključje, tudi moj, sem si rekla, preden je trasa zavila proti skrajnemu vzhodu, tako da se je zdelo, da nas pošiljajo preverjat, ali je burja zrušila Pelješki most.
Organizatorjem se je zdelo fajn, da bomo tekači videli prenovljeni Žnjan, s katerim se tako hvalu tudi bivši župan. Ampak ... veliko razočaranje je to. Da v času, ko je temperatura celo poletje okrig 40 stopinj, narediš betonsko-kamnito-peščeno obalo brez sence in se potem še hvališ s tem - pa gospod je še znanstvenik! Ah ...
V cilju nova medalja, klepet s prijatelji in znanci in nato v nove delovne zmage.
Imeli smo vse: dež, burjo in zahtevno traso. Ker je severni del Marjana zaradi del (po hudem neurju - ta postajajo del nove normalnosti) zaprt, je trasa tokrat ostala brez mojega najljubšega dela.
Organizatorji so se nekako znašli, tako da smo od starta najprej tekli po južni strani Marjana in po kakih 5 km obrnili. Kar ni bila najboljša rešitev, ker je bila velija gneča, prehitevanje pa nemogoče zaradi nevarnosti trka v tekače iz nasprotne smeri.
Tudi obrat na 21. kilometru je bil slabša rešitev v primerjavi s prejšnjimi trasami. Namesto okrog polotoka Vranjic smo obrnili v drugo smer in nato kar nekje na cesti naredili obrat za 180 stopinj.
Ko sem tekla mimo cilja (pred mano še cca 10 km), je organizatir Kike ravno nekoga pred mikrifonom spraševal, zakaj se vrača v Split. Oni je odgovarjal, da je to bil njegov 35. maraton. Kakšno naključje, tudi moj, sem si rekla, preden je trasa zavila proti skrajnemu vzhodu, tako da se je zdelo, da nas pošiljajo preverjat, ali je burja zrušila Pelješki most.
Organizatorjem se je zdelo fajn, da bomo tekači videli prenovljeni Žnjan, s katerim se tako hvalu tudi bivši župan. Ampak ... veliko razočaranje je to. Da v času, ko je temperatura celo poletje okrig 40 stopinj, narediš betonsko-kamnito-peščeno obalo brez sence in se potem še hvališ s tem - pa gospod je še znanstvenik! Ah ...
V cilju nova medalja, klepet s prijatelji in znanci in nato v nove delovne zmage.