- 03 Jul 2005, 10:04
#44513
Dolenja vas je že poznana po dobri organizaciji ne samo teka po Lončariji, ampak vseh spremljajočih dogodkov ob teku. V soboto se je zbralo toliko tekačev, da jih do sedaj po mojem opazovanju v Dolenji vasi še ni bilo. Tudi forumcev ni manjkalo, čeprav se je poznal upadek udeležbe zaradi piknika Tekaškega foruma. Vendar nas je slaba desetina zastopala tudi TF.
Prireditev se je začela že zgodaj popoldne z otroškimi teki in rekreativim pohodom, tako da sva z boljšo polovico kar precej zamudila, vzrok za to pa je bil obisk na pikniku TF, od koder se nama zaradi dobre družbe in razpoloženja, kar ni dalo odtrgati in se podati na pot proti Dolenji vasi. Kljub vsemu, sva še pravočasno prispela na tek na 9,4 km, ki sem ga imel v planu že od lani.
Tek po Lončariji je znan tudi po duhovitih in raznolikih govorih predsednika KS Dolenja vas in tudi tokrat so ga morali skoraj ustaviti, ker je imel toliko povedati, da se ni spet zavlekel začetek teka. Pevski zbor Lončar je zapel Zdravljico in začelo se je. Na štartu nas je bilo kar lepo število tekačev, ki smo se ob znaku pognali po Lončariji.
Proga po Lončariji se mi zdi zanimiva zato, ker poteka po vaseh z gostoljubnimi ljudmi, ki navijajo za tekače in jim dajo vedeti, da so veseli, da tečemo skozi njihove vasi. Zanimiva je tudi zato, ker poteka v v obliki osmice in tako dvakrat pritečemo v cilj, kajti križanje obeh krogov osmice je ravno v ciljnem prostoru sredi Dolenje vasi.
Nebo se je precej pooblačilo, kar je tekačem prišlo prav, saj je julijsko sonce tudi v poznem popoldnevu precej močno. Tudi meni je tako vreme odgovarjalo in s svojim tekom sem kar zadovoljen. Lansko leto sem v Bevkah prvič presegel mojo magično mejo 6 minut na km, evo eno leto po temu pa sem po Lončariji že tekel 5 minut in 20 sekund na km. V enem letu je za moja leta in telesno zgradbo to kar velik dosežek. Zdaj se mora ta tempo uresničiti še na kakšni daljši progi. Kakorkoli, lep tek je bil in obilno smo bili spodbujani tako med tekom kot na cilju.
Organizator se je izkazal, saj smo eno uro po zaključku teka že imeli obešene rezultate, vsak je dobil košček ali dva lubenice, žlico za čevlje, upam, da bo uporabna tudi za superge, lepo majico, ki je bolj srajca kot majica in še izžrebano nagrado, vojaki pa so nam skuhali golaž. Pripravili so tudi zabavno prireditev, da smo lažje čakali na uradne razglasitve rezultatov.
Vse se je malo zavleklo, vendar obiskovalcem ni bilo dolgčas, naju pa je čakala še pot na Gorenjsko, malo naju je še imelo, da bi se vrnila na piknik TF, vendar sva se odločila odpeljati se kar proti domu.
Lep dan, kombiniran s prijetnim srečanjem na pikniku in uspešnim tekom po Lončariji. Če bo Bog dal zdravje in moč, se bom teka po Lončariji še udeležil. Pa tudi piknika TF.
Prireditev se je začela že zgodaj popoldne z otroškimi teki in rekreativim pohodom, tako da sva z boljšo polovico kar precej zamudila, vzrok za to pa je bil obisk na pikniku TF, od koder se nama zaradi dobre družbe in razpoloženja, kar ni dalo odtrgati in se podati na pot proti Dolenji vasi. Kljub vsemu, sva še pravočasno prispela na tek na 9,4 km, ki sem ga imel v planu že od lani.
Tek po Lončariji je znan tudi po duhovitih in raznolikih govorih predsednika KS Dolenja vas in tudi tokrat so ga morali skoraj ustaviti, ker je imel toliko povedati, da se ni spet zavlekel začetek teka. Pevski zbor Lončar je zapel Zdravljico in začelo se je. Na štartu nas je bilo kar lepo število tekačev, ki smo se ob znaku pognali po Lončariji.
Proga po Lončariji se mi zdi zanimiva zato, ker poteka po vaseh z gostoljubnimi ljudmi, ki navijajo za tekače in jim dajo vedeti, da so veseli, da tečemo skozi njihove vasi. Zanimiva je tudi zato, ker poteka v v obliki osmice in tako dvakrat pritečemo v cilj, kajti križanje obeh krogov osmice je ravno v ciljnem prostoru sredi Dolenje vasi.
Nebo se je precej pooblačilo, kar je tekačem prišlo prav, saj je julijsko sonce tudi v poznem popoldnevu precej močno. Tudi meni je tako vreme odgovarjalo in s svojim tekom sem kar zadovoljen. Lansko leto sem v Bevkah prvič presegel mojo magično mejo 6 minut na km, evo eno leto po temu pa sem po Lončariji že tekel 5 minut in 20 sekund na km. V enem letu je za moja leta in telesno zgradbo to kar velik dosežek. Zdaj se mora ta tempo uresničiti še na kakšni daljši progi. Kakorkoli, lep tek je bil in obilno smo bili spodbujani tako med tekom kot na cilju.
Organizator se je izkazal, saj smo eno uro po zaključku teka že imeli obešene rezultate, vsak je dobil košček ali dva lubenice, žlico za čevlje, upam, da bo uporabna tudi za superge, lepo majico, ki je bolj srajca kot majica in še izžrebano nagrado, vojaki pa so nam skuhali golaž. Pripravili so tudi zabavno prireditev, da smo lažje čakali na uradne razglasitve rezultatov.
Vse se je malo zavleklo, vendar obiskovalcem ni bilo dolgčas, naju pa je čakala še pot na Gorenjsko, malo naju je še imelo, da bi se vrnila na piknik TF, vendar sva se odločila odpeljati se kar proti domu.
Lep dan, kombiniran s prijetnim srečanjem na pikniku in uspešnim tekom po Lončariji. Če bo Bog dal zdravje in moč, se bom teka po Lončariji še udeležil. Pa tudi piknika TF.
Dokler tečem upam!
. Glasba iz zvočnikov se je slišala po celi vasi in kmalu smo ugotovili, da res prihajamo med ljudi, ki jim ta tek nekaj pomeni...
!) Z Aljažem sva glasno navijala in jih spodbujala, čeprav sta naju ob tako bučnem navijanju mnogoštevilne publike sploh nista slišala, potem pa sva z ogrevanjem začela midva, ker se je počasi bližal čas najinega štarta na daljši progi... Po štartu nekako v sebi nisem čutil tekmovalnega naboja, noge so bile nekam težke, vendar sem se kmalu pobral in in ubral zame kar oster tempo 4.30 na km in to držal do cilja. Ne morem pa vam opisati prijetnih občutkov, ko nek običajen rekreativec pride v cilj in ga zadnjih 300m spodbuja ogromna množica ljudi. Človek kar pozabi na utrujenost in v zadnjih metrih iztisne iz sebe vse rezerve, ki so mu še ostale. To mora človek res doživeti!!!
