LP
No tud jest sem prvič pretekel razdaljo in to celo 17 km. To mi je bila generalka za ljubljanca.
Začel sem zelo počasi in imel iz KM v KM isti tempo tako da sem zelo zadovoljen z svojim tekom.
No morda jutri še kaj več imam tudi kar precej fotk.
- 04 Sep 2005, 09:29
#50153
Živjo!
Tako težko pričakovan tek sezone je za mano. Čeprav večino let, ko pridem skozi cilj izrečem besede; '' TO JE BILO ZADNJIČ''.
Že naslednji dan spremenil svoje mnenje in premlevam kaj bom popravil, da bo naslednjič laže.
Včerajšnji tek je bil zame pravljica. Toliko navijačev, ki so vzklikali moje ime, verjeli vame, me spodbujali z napisom, vrteli meni najbolj priljubljeno glasbo. HVALA VAM !! Meni ste dali krila. Posebna zahvala Lucy, ki mi je ves teden pomagala pri prehrani, nasvetih. Na samem teku, pa naredila takšno vzdušje, da sem komaj zadrževal solze sreče. Hvala družini Polavder in Drobne.
In sedaj še moja ekipa; spremljevalno vozilo je krmaril Bojan, ki je načrtoval tempo, me fotografiral. Za prehrano, pijačo in oblačila je skrbela Maja. Glavni vodja - trener je bila Mateja, ki je imela vse pod kontrolo, spretno vrtela pedala kolesa, me spodbujala, zalagala z nasveti in energijo. Ponosen sem, da imam takšno ekipo, ki mi vedno stoji ob strani, naj bo trening ali tekma. Hvala TFSS; Dušan je poleg navijanja, spretno slikal dogajanje, družbo mu je delal Jure, meni pa krajšal čas, ko me je spodbujal. Marjanov vzdevek pove svoje. Vedno nasmejan je žarel v Mozirju. Čestitam ,da ti je uspelo. Včeraj pač ni bil dan za čudeže. Sem pa vesel, da se vračaš, po poškodbi.
Žal mi je vremena, ki ni zdržalo. Ob vožnji proti domu sem težko opazoval tekače, ki so ob močnem dežju bili zadnje kilometre proti cilju.
Čestitke vsem, ki ste zmogli in premagali tek. Tistim, ki na žalost ni uspelo, ne obupajte, tudi vam bo posijalo sonce. Zame ste vsi zmagovalci.
Tako težko pričakovan tek sezone je za mano. Čeprav večino let, ko pridem skozi cilj izrečem besede; '' TO JE BILO ZADNJIČ''.
Že naslednji dan spremenil svoje mnenje in premlevam kaj bom popravil, da bo naslednjič laže.
Včerajšnji tek je bil zame pravljica. Toliko navijačev, ki so vzklikali moje ime, verjeli vame, me spodbujali z napisom, vrteli meni najbolj priljubljeno glasbo. HVALA VAM !! Meni ste dali krila. Posebna zahvala Lucy, ki mi je ves teden pomagala pri prehrani, nasvetih. Na samem teku, pa naredila takšno vzdušje, da sem komaj zadrževal solze sreče. Hvala družini Polavder in Drobne.
In sedaj še moja ekipa; spremljevalno vozilo je krmaril Bojan, ki je načrtoval tempo, me fotografiral. Za prehrano, pijačo in oblačila je skrbela Maja. Glavni vodja - trener je bila Mateja, ki je imela vse pod kontrolo, spretno vrtela pedala kolesa, me spodbujala, zalagala z nasveti in energijo. Ponosen sem, da imam takšno ekipo, ki mi vedno stoji ob strani, naj bo trening ali tekma. Hvala TFSS; Dušan je poleg navijanja, spretno slikal dogajanje, družbo mu je delal Jure, meni pa krajšal čas, ko me je spodbujal. Marjanov vzdevek pove svoje. Vedno nasmejan je žarel v Mozirju. Čestitam ,da ti je uspelo. Včeraj pač ni bil dan za čudeže. Sem pa vesel, da se vračaš, po poškodbi.
Žal mi je vremena, ki ni zdržalo. Ob vožnji proti domu sem težko opazoval tekače, ki so ob močnem dežju bili zadnje kilometre proti cilju.
Čestitke vsem, ki ste zmogli in premagali tek. Tistim, ki na žalost ni uspelo, ne obupajte, tudi vam bo posijalo sonce. Zame ste vsi zmagovalci.
Nazadnje spremenil poldy666, dne 04 Sep 2005, 12:52, skupaj popravljeno 1 krat.
VSAKA SEKUNDA ŠTEJE
- 04 Sep 2005, 09:48
#50154
Zadnji del ultramaratona celje Logarska dolina sem imel namen teči bolj za trening, kajti ravno to soboto sem planiral počasen daljši tek in mi je teh 17 km od Luč v Logarsko dolino povesm ustrezalo.
V Lučah se nas je zbrala kar precejšnja grupa tekačev, tudi forumcev. Po startu se gruča je počasi raztegnila, začetek teka je bil lahkoten in čeprav se trasa vseskozi vzpenja ni bilo težko teči. Tudi pogovarjal sem se lahko med tekom in cesto smo požirali kot za stavo. Zadnji vzpon pred Logarsko sem lahko celo pospešil in računal na dolgo ravnino mimo sester Logar, da bom tam udaril en finiš.
Ampak tam pa je čakalo žgoče sonce. Kljub prelepemu okolju, kljub spuščajoči cesti, so bile noge kot vklenjene, srčni utrip se je dvignil preko 95% maksimalnega, kar je bilo povsem nenormalno. Zadnji kilometri so bili res pasji, čeprav je bilo vreme vseskozi zatohlo in se je pričakoval dež, nas je le precejšen del poti spremljala senca. Zadnji del pa je bil Dantejev pekel. Vendar je tudi Božanska komedija lepa.
Zato še toliko bolj občudujem in vsem tudi čestitam, ki so izbrali najadaljši tek, pa tudi ostale, malo krajše razdalje, kajti včeraj premagati Logarsko dolino je bil svojevrsten podvig. Že 17 km je bilo hudih, najbolj zaradi tega, ker je vreme ves čas dol tiščalo, kaj šele 75 km po dolini, kjer marsikje ni bilo niti malo senčnih odsekov ob cestah.
Zato vse čestitke vsem, ki ste včeraj premagali Logarsko dolino. Prave herojke in junakinje ste, pravi heroji in junaki ste.
Na cilju je bilo poskrbljeno za marsikaj, da smo lahko prišli k sebi, od tekočinske do trde hrane od masaže do srečolova. Nekaj časa smo čakali na razglasitev, potem pa so se pokazale posledice celodnevnega soparnega vremena, nekajkrat se je zabliskalo, kot da hočejo nebesa poslikati vse norce, ki ves dan tečejo v takem vremenu, da jih bodo imeli v evidenci pri svetem Petru, ko se bomo srečali z njim, ta pa nas bo poslal na delo h kotlom, kjer kuhajo pasulj in golaž za tekače, ko smo že tako ali tako navajeni garati na vročini in v sopari. Nato pa se je še ulilo, kot da bi zgoraj nekdo potegnil vodo.
Ni kazalo drugega, kot odpeljati se in pri vožnji skozi dolino navzdol, sva srečavala tekače, ki so še kar vztrajali in tekli proti cilju. Mogoče pa je bil dež za njih prav blagodejen. Meni bi nekje na pol poti zelo prav prišel.
Po ogledu zapisov v sigmi sem kar izbuljil oči. Rezultat je bil več kot 10 minut slabši od načrtovanega, vendar to ni bilo nič razburljivega. Šokiralo me je, ko sem pogledal srčni utrip, saj je bilo videti, da sem vseskozi tekel v območju od 85 do 95% maksimalnega srčnega utripa. Začudilo me je to, da sem 15 km pretekel z lahkoto, kljub tako visokemu utripu, zadnjih par km pa me je bremzal skoraj 100% maksimalni utrip. Ja to je Logarska dolina, posebno v vročem, zatohlem vremenu, ko se ves dan pripravlja na dež. Potem pa se dež ulije takrat, ko ga je najmanj treba.
Za ključim pa lahko samo z besedami: bilo je neponovljivo, ko nas je najhuje pestilo, smo prisegali, da na tak tek nikoli več, a pol ure po cilju smo že načrtovali teke za naslednji teden, pa tudi ob letu osorej bomo vrjetno spet v prelestni Logarski dolini.
V Lučah se nas je zbrala kar precejšnja grupa tekačev, tudi forumcev. Po startu se gruča je počasi raztegnila, začetek teka je bil lahkoten in čeprav se trasa vseskozi vzpenja ni bilo težko teči. Tudi pogovarjal sem se lahko med tekom in cesto smo požirali kot za stavo. Zadnji vzpon pred Logarsko sem lahko celo pospešil in računal na dolgo ravnino mimo sester Logar, da bom tam udaril en finiš.
Ampak tam pa je čakalo žgoče sonce. Kljub prelepemu okolju, kljub spuščajoči cesti, so bile noge kot vklenjene, srčni utrip se je dvignil preko 95% maksimalnega, kar je bilo povsem nenormalno. Zadnji kilometri so bili res pasji, čeprav je bilo vreme vseskozi zatohlo in se je pričakoval dež, nas je le precejšen del poti spremljala senca. Zadnji del pa je bil Dantejev pekel. Vendar je tudi Božanska komedija lepa.
Zato še toliko bolj občudujem in vsem tudi čestitam, ki so izbrali najadaljši tek, pa tudi ostale, malo krajše razdalje, kajti včeraj premagati Logarsko dolino je bil svojevrsten podvig. Že 17 km je bilo hudih, najbolj zaradi tega, ker je vreme ves čas dol tiščalo, kaj šele 75 km po dolini, kjer marsikje ni bilo niti malo senčnih odsekov ob cestah.
Zato vse čestitke vsem, ki ste včeraj premagali Logarsko dolino. Prave herojke in junakinje ste, pravi heroji in junaki ste.
Na cilju je bilo poskrbljeno za marsikaj, da smo lahko prišli k sebi, od tekočinske do trde hrane od masaže do srečolova. Nekaj časa smo čakali na razglasitev, potem pa so se pokazale posledice celodnevnega soparnega vremena, nekajkrat se je zabliskalo, kot da hočejo nebesa poslikati vse norce, ki ves dan tečejo v takem vremenu, da jih bodo imeli v evidenci pri svetem Petru, ko se bomo srečali z njim, ta pa nas bo poslal na delo h kotlom, kjer kuhajo pasulj in golaž za tekače, ko smo že tako ali tako navajeni garati na vročini in v sopari. Nato pa se je še ulilo, kot da bi zgoraj nekdo potegnil vodo.
Ni kazalo drugega, kot odpeljati se in pri vožnji skozi dolino navzdol, sva srečavala tekače, ki so še kar vztrajali in tekli proti cilju. Mogoče pa je bil dež za njih prav blagodejen. Meni bi nekje na pol poti zelo prav prišel.
Po ogledu zapisov v sigmi sem kar izbuljil oči. Rezultat je bil več kot 10 minut slabši od načrtovanega, vendar to ni bilo nič razburljivega. Šokiralo me je, ko sem pogledal srčni utrip, saj je bilo videti, da sem vseskozi tekel v območju od 85 do 95% maksimalnega srčnega utripa. Začudilo me je to, da sem 15 km pretekel z lahkoto, kljub tako visokemu utripu, zadnjih par km pa me je bremzal skoraj 100% maksimalni utrip. Ja to je Logarska dolina, posebno v vročem, zatohlem vremenu, ko se ves dan pripravlja na dež. Potem pa se dež ulije takrat, ko ga je najmanj treba.
Za ključim pa lahko samo z besedami: bilo je neponovljivo, ko nas je najhuje pestilo, smo prisegali, da na tak tek nikoli več, a pol ure po cilju smo že načrtovali teke za naslednji teden, pa tudi ob letu osorej bomo vrjetno spet v prelestni Logarski dolini.
Nazadnje spremenil Fotr, dne 04 Sep 2005, 14:12, skupaj popravljeno 1 krat.
Dokler tečem upam!
- 04 Sep 2005, 10:14
#50160
LP
No še moje poročilo.
Imel sem željo odteči celih 17 km kar mi je tudi uspelo. Tako da sedaj že resno razmišljam o Ljubljancu na 21 km.
Začel sem zelo počasi in imel vseskozi isti ritem, počasi sem prehiteval enega za drugim seveda so tudi mimo mene švigali hitrejši. Nekje do polovice smo tekli z fotrom nato pa sem se jest malo odlepil.
Ko sem prišel na odcep za logarsko sem od daleč zagledal prizor na tleh tekač in okoli njega dohtarji, bil je čisto onemogel, no pri sebi sem si mislil upam da bom zmogel brez take pomoči.
bolj sem se bližal cilju bolj so bile težke noge, čutil sem tudi že manjše krče a želja premagati celo progo je bila močnejša, od daleč zagledam CILJ in sam pri sebi si čestitam saj sem zmagovalec za sebe.
Drugo leto se zopet vrnem poskušati izboljšati svoj rezultat.
No še moje poročilo.
Imel sem željo odteči celih 17 km kar mi je tudi uspelo. Tako da sedaj že resno razmišljam o Ljubljancu na 21 km.
Začel sem zelo počasi in imel vseskozi isti ritem, počasi sem prehiteval enega za drugim seveda so tudi mimo mene švigali hitrejši. Nekje do polovice smo tekli z fotrom nato pa sem se jest malo odlepil.
Ko sem prišel na odcep za logarsko sem od daleč zagledal prizor na tleh tekač in okoli njega dohtarji, bil je čisto onemogel, no pri sebi sem si mislil upam da bom zmogel brez take pomoči.
bolj sem se bližal cilju bolj so bile težke noge, čutil sem tudi že manjše krče a želja premagati celo progo je bila močnejša, od daleč zagledam CILJ in sam pri sebi si čestitam saj sem zmagovalec za sebe.
Drugo leto se zopet vrnem poskušati izboljšati svoj rezultat.
- 04 Sep 2005, 10:59
#50161
Lep pozdrav!
Jaz sem nov na tem forumu, vendar že z zanimanjem približno dva meseca berem vaše prispevke!
S tekom se resno ukvarjam nekje od aprila letos, trenirati sem pa začel zato, ker sem aprila šel na 11km tek na Petelinjek, pa sem med tekom ugotovil, da je brez treninga zelo težko oziroma skoraj nemogoče preteči tako razdaljo, še posebej tako zahtevno progo kot je tek na Petelinjek, zato sem se odločil, da bom bolj resno po nekaj letih začel zopet trenirati oziroma se ukvarjati s športom.
No kokrkoli že, včeraj sem se udeležil 17km teka iz Luč do Logarske doline in sem bil z svojim nastopom zelo zadovoljen, saj sem sicer po bolj počasnem začetku z lahkoto premagoval klanec s tempom približno 5,2 min/km. Manjšo krizo sem imel samo približno dva kilometra pred ciljem, še posebej so mi šli na živce manjši vzponi tik pred ciljem. Pa tudi cilj je bil tako skrit, da sem se že ustrašil, da sem ga zgrešil
Ker je za mano kar nekaj mesecev resnega treninga in se že pojavljajo bolečine predvsem v golenih si bom verjetno naslednji teden vzel počitek v obliki drugih dejavnosti: plavanje, hoja, fitnes...pa se zato tudi verjetno ne bom udeležil teka v Kostanjevici...ter se po počitku začel intezivno pripravljati na LJ Maraton- 10 km seveda...
Upam, da nisem bil predolg, želim vam še veliko tekaških užitkov pa se še kaj beremo...
Jaz sem nov na tem forumu, vendar že z zanimanjem približno dva meseca berem vaše prispevke!
S tekom se resno ukvarjam nekje od aprila letos, trenirati sem pa začel zato, ker sem aprila šel na 11km tek na Petelinjek, pa sem med tekom ugotovil, da je brez treninga zelo težko oziroma skoraj nemogoče preteči tako razdaljo, še posebej tako zahtevno progo kot je tek na Petelinjek, zato sem se odločil, da bom bolj resno po nekaj letih začel zopet trenirati oziroma se ukvarjati s športom.
No kokrkoli že, včeraj sem se udeležil 17km teka iz Luč do Logarske doline in sem bil z svojim nastopom zelo zadovoljen, saj sem sicer po bolj počasnem začetku z lahkoto premagoval klanec s tempom približno 5,2 min/km. Manjšo krizo sem imel samo približno dva kilometra pred ciljem, še posebej so mi šli na živce manjši vzponi tik pred ciljem. Pa tudi cilj je bil tako skrit, da sem se že ustrašil, da sem ga zgrešil
Ker je za mano kar nekaj mesecev resnega treninga in se že pojavljajo bolečine predvsem v golenih si bom verjetno naslednji teden vzel počitek v obliki drugih dejavnosti: plavanje, hoja, fitnes...pa se zato tudi verjetno ne bom udeležil teka v Kostanjevici...ter se po počitku začel intezivno pripravljati na LJ Maraton- 10 km seveda...
Upam, da nisem bil predolg, želim vam še veliko tekaških užitkov pa se še kaj beremo...
- 04 Sep 2005, 14:44
#50175
CIAO
Pred začetkom smo navijali za tiste ki so bili že na progi v daljših razdaljah, kar naenkrat zagledam Matjaža in se zaderem "DEJMO MATJAŽ" nazaj dobim odgovor tekačice pred njem "KAJ PA ŽENA, TUD DEJMO AAAAAAAA", z drugega konca pa se zasliši kustus "NO TUDI ZA ŽENO DEJMO".
Potem pa smo se pripravili tudi mi na 17 KM.
Sam začetek je bil kar malo živčen saj je bilo pred menoj 17 km in to je bila prvič tako dolga razdalja za premagati. Do sedaj sem tekla največ 8 km v kosu.
do 10 km mi je šlo zelo dobro nato pa sem morala vsake toliko tudi malo hoditi a vseeno sem se trudila z tekom kolikor se je dalo.
Na koncu mi je zelo ugajala masaža. No danes pa čutim rahle bolečine v desnem kolenu.
Pred začetkom smo navijali za tiste ki so bili že na progi v daljših razdaljah, kar naenkrat zagledam Matjaža in se zaderem "DEJMO MATJAŽ" nazaj dobim odgovor tekačice pred njem "KAJ PA ŽENA, TUD DEJMO AAAAAAAA", z drugega konca pa se zasliši kustus "NO TUDI ZA ŽENO DEJMO".
Potem pa smo se pripravili tudi mi na 17 KM.
Sam začetek je bil kar malo živčen saj je bilo pred menoj 17 km in to je bila prvič tako dolga razdalja za premagati. Do sedaj sem tekla največ 8 km v kosu.
do 10 km mi je šlo zelo dobro nato pa sem morala vsake toliko tudi malo hoditi a vseeno sem se trudila z tekom kolikor se je dalo.
Na koncu mi je zelo ugajala masaža. No danes pa čutim rahle bolečine v desnem kolenu.
- 04 Sep 2005, 14:47
#50176
Aja, pa še neki bi rad omenil glede včerajšnega maratona v Logarski dolini!
Motili so me tudi pohodniki, saj sem se moral zaradi na marsikaterem mestu skoraj popolnoma ustaviti, ker so nasproti vozili tudi avtomobili, tako, da je bilo prostora za prehitevanje pohodnikov zelo malo ali nič...
Še posebej se spomnim ene dogodivščine z starejšim možakarjem, ko sem ga ravno prehitel, pa sem se moral nekaj korakov kasneje popolnoma ustaviti, ker ni bilo več prehoda. No, možakar me je dohitel in začel tuliti na ves glas, da se naj pohodniki umaknejo in mu pustijo laufat. Glas je imel tako močan, da sem se umaknil tudi jaz in ga z veseljem spustil mimo.
Sicer je bilo pa res, kar malo nevarno laufat, saj je bilo poleg pohodnikov veliko tudi kolesarjev, avtomobilov, avtobusov...itd.
Me pa prov zanima, če ste ostali imeli tudi take izkušnje pri teku oziroma če ste zadevo videli iz istega zornega kota kot jaz.
No, lep dan vam želim še naprej...
Motili so me tudi pohodniki, saj sem se moral zaradi na marsikaterem mestu skoraj popolnoma ustaviti, ker so nasproti vozili tudi avtomobili, tako, da je bilo prostora za prehitevanje pohodnikov zelo malo ali nič...
Še posebej se spomnim ene dogodivščine z starejšim možakarjem, ko sem ga ravno prehitel, pa sem se moral nekaj korakov kasneje popolnoma ustaviti, ker ni bilo več prehoda. No, možakar me je dohitel in začel tuliti na ves glas, da se naj pohodniki umaknejo in mu pustijo laufat. Glas je imel tako močan, da sem se umaknil tudi jaz in ga z veseljem spustil mimo.
Sicer je bilo pa res, kar malo nevarno laufat, saj je bilo poleg pohodnikov veliko tudi kolesarjev, avtomobilov, avtobusov...itd.
Me pa prov zanima, če ste ostali imeli tudi take izkušnje pri teku oziroma če ste zadevo videli iz istega zornega kota kot jaz.
No, lep dan vam želim še naprej...
- 04 Sep 2005, 14:56
#50178
CIAO
No sem istega mnenja kot ostali, vendar so me najbolj motili ljudje ki so se sprehajali v samem cilju in je bilo zelo težko priti mimo njih. Saj sem prišla malo kasneje v cilj in takrat je bila cesta pred ciljem polna sprehajalcev.
To bi morali prireditelji tudi malo opozarjati.
No sem istega mnenja kot ostali, vendar so me najbolj motili ljudje ki so se sprehajali v samem cilju in je bilo zelo težko priti mimo njih. Saj sem prišla malo kasneje v cilj in takrat je bila cesta pred ciljem polna sprehajalcev.
To bi morali prireditelji tudi malo opozarjati.
- 04 Sep 2005, 14:58
#50179
hm...tudi mene je doletelo podobno, da sem se moral odmikati avtomobilom in pohodnikom, ki so bili razmetani ponekod tudi čez celo cesto, skoraj na cilju pa sta se celo dva avtobusa tako zabasala, da sem moral mimo ene ograje po travi...žalostno se mi je pa zdelo, ko sm na eni izmed postojank z vodo, komaj prišel do nje, saj so jo pohodniki z vseh strani obsuli...potem pa so me še čudno gledali, češ kaj se pa rineš tukaj, saj bo za vse dost...
se je tudi vam dogajalo kaj podobno...
se je tudi vam dogajalo kaj podobno...
- 04 Sep 2005, 15:27
#50182
V soboto sem drugic naskakoval ta ultramaraton (lansko leto sem zaradi krcev odstopil v Ljubnem).
Po necloveski uri vstajanja (ob 3h zjutraj) sva se z Matjazem pocasi odpravila proti Celju - kljub megli na cesti sva bila v Celju zelo hitro (Trojane press
). Sledil je prevzem starnih stevilk, druzenje z ostalimi forumovci in priprava na dirko. Glede na to, da se na ta tek nisem posebej pripravljal (cez poletje sem rahlo zanemaril dolge teke in v glavnem prakticiral samo tempo 10k-e in 15k-e) sem imel za cilj le "prezivetje", cas je bil nepomemben.
Kljub temu smo z Pio in Matjazem (hvala obema za druzbo) v prvem delu, ki poteka po nasipu Savinje zaceli malce hitreje, kakor je bil prvotni dogovor . A vseeno se je se vedno teklo v pogovornem tempu . Do Mozirja je slo kot namazano z obcasnimi kratkimi pavzami (piin oce nas je zelo dobro logisticno podprl-hvala!). V Mozirju je Pia zacutila priloznost za vidnejso uvrstitev in nama, ki sva si privoscila planirano pavzo pobegnila.
Sledil je del poti do Ljubnega, s kar nekaj off-road elementi in pocasi sem ze cutil rahlo zakrcenost v nogah - a ni bilo vecje krize.
V Ljubnem sem si preobul superge in napolnil energijske zaloge. Prvotni efekt je bil sanjski (iz Mizuno Wave creation v NB 835 - efekta kaksnih 90g ). Mislil sem, da bom poletel.
Zal je bil ta efekt kratkorocen - cedalje bolj sem cutil utrujenost v nogah, deloma je k temu botrovalo tudi preredko poseganje po gelih in energijskih ploscicah, ceprav sem imel le-teh precej na zalogi. Svoje je pa opravila tudi svinjska klima.
Glede na to, da imam letos v planu se kar nekaj preizkusenj nisem hotel hazardirati in stakniti poskodb - sem se zadovoljil s ciljem v Lucah, kjer sem prijel tudi priznanje . Sledila je sanjska masaza in odhod na cilj v Logarsko, kjer smo pricakali se ostali del ekipe.
Pasulj in pivo sta bila tam seveda obliz na vse rane.
Po druzenju pod sotori smo se pocasi odpravili domov - tisti, ki smo avte pustili na izhodiscnih tockah z organiziranim avtobusnim prevozom.
Na tem mestu bi izrekel manjso grajo za organizatorje - saj nas je avtobus v Celje pripeljal na avtobusno postajo in ne na Trg celjskih knezov. Vem, da do tam ni dalec, a vseeno ni bilo lustno trogat vso tisto prtljago do tja, saj smo hodili kot invalidi. Pa tudi kaksno okrepcevalnica vec ne bi skodila (problematicen je bil del Ljubno-Luce, zaradi klime in konfiguracije terena).
Drugace sem pa danes ze skoraj popolnoma regeneriran! (glutamin in BCAA delajo cudeze )
Cestitke vsem, ni bilo lahko - vidimo se prihodnje leto.
lptini
Po necloveski uri vstajanja (ob 3h zjutraj) sva se z Matjazem pocasi odpravila proti Celju - kljub megli na cesti sva bila v Celju zelo hitro (Trojane press
). Sledil je prevzem starnih stevilk, druzenje z ostalimi forumovci in priprava na dirko. Glede na to, da se na ta tek nisem posebej pripravljal (cez poletje sem rahlo zanemaril dolge teke in v glavnem prakticiral samo tempo 10k-e in 15k-e) sem imel za cilj le "prezivetje", cas je bil nepomemben.
Kljub temu smo z Pio in Matjazem (hvala obema za druzbo) v prvem delu, ki poteka po nasipu Savinje zaceli malce hitreje, kakor je bil prvotni dogovor
. A vseeno se je se vedno teklo v pogovornem tempu . Do Mozirja je slo kot namazano z obcasnimi kratkimi pavzami (piin oce nas je zelo dobro logisticno podprl-hvala!). V Mozirju je Pia zacutila priloznost za vidnejso uvrstitev in nama, ki sva si privoscila planirano pavzo pobegnila.
Sledil je del poti do Ljubnega, s kar nekaj off-road elementi in pocasi sem ze cutil rahlo zakrcenost v nogah - a ni bilo vecje krize.
V Ljubnem sem si preobul superge in napolnil energijske zaloge. Prvotni efekt je bil sanjski (iz Mizuno Wave creation v NB 835 - efekta kaksnih 90g
). Mislil sem, da bom poletel.
Zal je bil ta efekt kratkorocen - cedalje bolj sem cutil utrujenost v nogah, deloma je k temu botrovalo tudi preredko poseganje po gelih in energijskih ploscicah, ceprav sem imel le-teh precej na zalogi. Svoje je pa opravila tudi svinjska klima.
Glede na to, da imam letos v planu se kar nekaj preizkusenj nisem hotel hazardirati in stakniti poskodb - sem se zadovoljil s ciljem v Lucah, kjer sem prijel tudi priznanje
. Sledila je sanjska masaza in odhod na cilj v Logarsko, kjer smo pricakali se ostali del ekipe.
Pasulj in pivo sta bila tam seveda obliz na vse rane.
Po druzenju pod sotori smo se pocasi odpravili domov - tisti, ki smo avte pustili na izhodiscnih tockah z organiziranim avtobusnim prevozom.
Na tem mestu bi izrekel manjso grajo za organizatorje - saj nas je avtobus v Celje pripeljal na avtobusno postajo in ne na Trg celjskih knezov. Vem, da do tam ni dalec, a vseeno ni bilo lustno trogat vso tisto prtljago do tja, saj smo hodili kot invalidi. Pa tudi kaksno okrepcevalnica vec ne bi skodila (problematicen je bil del Ljubno-Luce, zaradi klime in konfiguracije terena).
Drugace sem pa danes ze skoraj popolnoma regeneriran! (glutamin in BCAA delajo cudeze
)
Cestitke vsem, ni bilo lahko - vidimo se prihodnje leto.
lptini
- 04 Sep 2005, 15:30
#50183
Glede dostopa do vode nisem imel kakšnih posebnih težav, me je pa malo motilo, da smo na eni postojanki dobili čaj, kar je bila posledica rahla bolečina v desnem predelu pri želodcu, ki je pa na srečo kmalu minila. Se mi zdi, da čaj ni prava pijača med tekom, osebno imam najraje vodo...
Mi je pa vodo postregla tudi moja boljša polovica, ki me sicer ni spremljala na kolesu, ampak se je peljala z avtom in me počakala nekje na sredini hriba...
V glavnem vsa čast vsem, ki so pretekli ali prehodili včerajšnji maraton
Jaz osebno nimam kakšnih posebnih bolečin v mišicah, bolijo me le goleni, ki so me pa že bolele pred maratonom...
Mi je pa vodo postregla tudi moja boljša polovica, ki me sicer ni spremljala na kolesu, ampak se je peljala z avtom in me počakala nekje na sredini hriba...
V glavnem vsa čast vsem, ki so pretekli ali prehodili včerajšnji maraton
Jaz osebno nimam kakšnih posebnih bolečin v mišicah, bolijo me le goleni, ki so me pa že bolele pred maratonom...
VESELI BOMO VAŠIH KOMENTARJEV in PREDLOGOV GLEDE NOVEGA PORTALA