Zadnje novičke

[miro]

No ta tek ,me je res izredno prijetno presenetil, tako, da kar ne vem kako bi začel.
Že takoj na začetku nas je pričakala muzika- Mladi upi so kar prijetno igrali , ter nabirali izkušnje za kasnejše nastope , saj so vsi še zelo mladi.
Okoli pol enih je sledilo skupinsko "ogrevanje", saj smo se morali vsi povzpeti do cerkvice svetega Roka, ki je potekala po nekakšnem "križevem potu"- 10 kapelic ,nekatere še obnavljajo. Med "ogrevanjem" sem po angleško pozdravil "dobrega Irca", ki pa mi je ozdravil v Slovenščini z Dober dan, kako ste, ter mi dal poduk , da smo v Sloveniji.
Na vrhu nas je pričakala "pleh muzka", ki nam je igrala poskočne melodije , pa tudi mize s okrepčili so se šibile pod težo dobrot. Tudi vrata cerkvice so bila odprta , venndar nisem vedel , ali smem oblečen v tekaško opremo sploh vstopiti, no vseno sem vstopil in si jo ogledal , je kar lepa.
Pred štartom je gospod župnik molil z vernimi in blagoslovil vse tekače , ter nam zaželel srečno pot brez poškodb.
Potem pa smo se ob zvonenju zvonov pognali proti cilju v Aqua luno pri Podčetrtku.
Proga je bila izredno lepa, tako, da sem lahko občudoval pokrajino, povrhu pa še zelo razgibana, ravno prava za trening "Ljubljanca".

Tudi ob progi so bile bogato založene okrepčevalnice , nekatere tako, kot bi bila ohcet , ne pa tek. No jaz sem se po stari navadi posluževal samo vode , pa sem vseeno zavriskal ob igranju harmonikarjev na progi in se tako zahvalil za glasbeno vzpodbudo, seveda so se z vriskanjem zahvaljevali tudi domačini , ki so skrbeli, da ne bi kateri omagal zaradi lakote in žeje.
Na cilju pa je tekače čakal bazen, topli obrok,150litrov piva ,ter veliko brezalkohonih pijač.
Domačini so se zelo izkazali s svojo prijaznostjo na vsej prireditvi in po prireditvi.
V bazenu se je trojka MTM TF dobro zabavala in celo skupaj potrenirala vožnjo po toboganu, če smo še vsklajeni , kar prehitro je prišel čas slovesa, ko smo se podali na avtobus in se odpeljali nazaj na štart.

Ta tek je bil resnično tek za dušo - Zen tek by Nataša.
Mene so organizatorji prepričali , da jih nasledje leto zopet obiščem.

Verjamem , da bodo kaj lepega napisali še ostali udeleženci tega teka.

Lp
Miro

P.s.
Urška , ali je v redu?
Miro

[Bi Bun]

Tudi meni je bil ta tek všeč. Sicer sem slišal že prej, kako je bilo lani, pa vendar je lepše ko si sam zraven. Miro je lepo opisal vzdušje na progi in ob njej in zadovoljne občutke sem imel tudi sam.
Ker spadam med gurmane, me je pred tekom najbolj skrbelo, kako bi se na progi naužil dobrot, ki so zrasle na prijazni kozjanski zemlji, pa da si ne bi zaradi tega nakopal kakšne neprijetne odvajalne motnje ob nepravem času in nerodnem kraju. Pa sem zelo hitro ugotovil, da koruze še niso pospravili s polj, kot so to naredili pri nas doma, pa je tako odpadla še ena skrb.
Ker sem si tokrat zastavil prav skromen tekaški cilj, (da pridem živ na cilj ), sem se posvetil skoraj vsem okrepčevalnicam ob poti in je bilo včasih kar težko zagnati 'zastano mašino' naprej. Ampak ob tolikšni zalogi energije je šlo krasno (še posebej navzdol), tako da sem bil rahlo presenečen, da sem tako spočit prišel na cilj in da tudi koruza ni bila deležna mojega gnojenja, ki ji sedaj gotovo ne bi več koristilo.
Sem celo razmišljal, da bi ob takih pogojih morda zmogel celo ta velik maraton, če ne bi omagal zaradi hrane.
Kakorkoli že, mislim da nas je kar nekaj v skrbeh, da se organizator ne bi pokvaril in opustil te lepe navade s katerimi je začel.
Torej - se vidimo ob letu osorej!

[Snezinka]

Hojla!

Tudi mene so razvajali na temlem Rokovem teku (Miro, si mi vzel besede iz ust ... okrepčevalnice, kot da smo na poroki; prav res). Na žalost sem bolj opazovala in občudovala kulinarične umetnine, ker razen vode med tekom moj želodec ne prenese ničesar.

Po ogrevalnem vzponu k cerkvici sem se zelo razveselila Fotra, ki ga nisem videla... ma že od Ljubljanskega maratona! Malo sva tekla skupaj, potem pa sem se jaz odpravila uloviti Klavdi in Barb, kar sem počela dobro naslednjo uro...Klavdi sem imela sicer na "dohvat" oči, Barb je pa odneslo ko veter. Klavdi moram posebej pohvalit, ker se je na prvi okrepčevalnici s kozarcem v roki odpravila nekam iz proge...nakar vidim, da se je usmilila psička, ki ga je nekdo iz okrepčevalnice privezal na soncu ob avtu - Klavdi dušica si (in to hitra )!

Potem pa so se začele vzpetine - Oranžni Slon, Pegaz...hvala za Golado! Sem imela dobr adut v rokavu... mah, tole že ni tko ko Golovec...še mal, še mal, še mal
Ampak zadnji spust je bil pa krut in tam sem začela tuhtati o funkcionalnih sposobnostih in trpežnosti mojih dragih kolen...ampak tudi to sem preživela in kar verjeti nisem mogla, ko sem pred sabo zagledala Alana, Mokija, MihoPR in pa seveda spet Klavdi. Pa to ne more biti res, da mi je uspelo ujeti TF ase! Seveda so oni bili na "cruising mode-u" in so se tudi v resnici krepčali na okrepčevalnicah , kar se jim je seveda poznalo na času...ampak za mojo motivacijo so bili pa pa kljub svoji turistično hedonistični naravnanosti pravi balzam.

Zadnjih par kilometrov smo tako pretekli skupaj...jaz sicer z par deset metri spoštljive distance, tik pred ciljem se je pridružila še Nta, ki je bila na startu rahlo otožna , ker ni mogla teči....in že smo bili na cilju in ovenčani z medaljami. Joj kako fajn!

Mene so spremljali starši in na cilju je oče hotel ovekovečiti moj prihod, pa me spregledal - bil je v pripravljenosti, da "strelja"...tečem jaz z dvignjenimi rokami...a on nič...mi je potem razlagal, da je čakal, da bom pritekla v beli majci - s tem, da me je že od doma gledal v rdeči majčki, s katero sem paradirala do starta. Ne vem, ne vem, dragi oče, če ni tole nekaj podzavestnega .
Dobr, da mam forum Fotra, ki me prepozna po enem letu, s tem da me je v življenju videl dvakrat

In nakocu sem bila še jaz malo na ohceti - končno sem dočakala dobrote, ki sem jih prej po poti samo opazovala. Sem bila pridna kot čebelica pri nabiranju meda...pa tudi zujila sem tako tam okrog . MMMM, je bilo dobro!

Hladen tuš sem doživela edino pod hladnim tušom . Jst rabim toplo, ma kaj toplo - vročo vodo; saj jo potem po potrebi ohladim .

Malo sem se potem s starši še posončila na sonču in počasi smo se odpravili...nakar mi še v bazenskem delu en simpatičen tipček čestita za 21-tko in tko v hecu...zdaj pa na Ljubljanski maraton ....ja, seveda kaj pa drugega . Ko je dojel, da mislim resno, mi je še kar enkrat čestital. Sem mogla hitro povedat, da ne na celga, ker to pa res ne bi bilo lepo, da bi ga pustila v takšnem prepričanju.

Sicer pa sem spoznala še engega simpatičnega fanta, ki sem ga vprašala, če je iz TF-ja, ker sem videla da se je pogovarjal z našimi fanti...in ko je rekel, da ni- je potem hitro dodal, da se bo moral prijaviti, ker se imamo očitno lepo. True!!!

Skratka, dan je bil čudovit, škoda da je imel Pegaz napad dela - gotovo bi užival v galopu čez drn in strm.

Jaz sem dan zaključila v Zdravilišču Laško v savni, tako da se sedajle, ko tole pišem, še skoraj kadi vročina iz mene (sem morala nekako nevtralizirat mrzel tuš ). Jutri pa me tam čaka še masaža....

pozdravček,
Darja

[alan]

Po Barbini zaslugi smo se nekateri (sicer po malo manj naspani noci ) v soboto zjutraj zbudili kar v Podcetrtku! Celo malo prevec umirjen zajtrk, kot v davnih studentskih letih, potem pa ze jutranje razgibavanje v bazenih in na toboganih... Napovedoval se je idealen dan in tudi kaksna misel, da sploh ne bi sli tec je presinila polenjene mozgane...

Prizorisce dogodka v zelo prijetnem vzdusju narodnozabavne glasbe, vzpon na start je bil pa nor! Trasa teka fantasticna! Precej razgiban teren nudi precudovit razgled na okolico in kolono tekacev spredaj in zadaj...

Okrepcevalnice so se sibile od mesnih, sirnih, sladkih, slanih in tekocih dobrot. Zen tek? Hja... do prve potice ze mogoce... potem pa je bil vedno manj zen Tempo temu primerno eksponentno padal z razdaljo... Z Mihatom in Mokijem smo si brez slabe vesti privoscili daljse postanke pri okrepcevalnicah in sparali kolena na strmih spustih... V zadnji tretjini pobrali se Klaudi, ki me je sprva gladko ignorirala (mp3 player press), potem pa se Snezinko in skupaj smo odpujsali naprej...

V cilju nova porcija dobrot vseh vrst, ki smo ga zalili se s pivom, ki ga je sponzoriral Haler. Vzdusje na cilju je bilo na nivoju! Malo pred odhodom se skok v bazene in na tobogan potem nas je pa Klaudimobil varno pripeljal domov... Zares lep tek in lep dan!

Se kdaj pridemo!

[Fotr]

Če sem hotel biti udeleženec Rokovega teka, sem moral najprej na zemljevidu najti Šmarje pri Jelšah. Če so pri Jelšah, sem najprej iskal Jelše, a sem jih našel na zemljevidu osem. Zato sem raje iskal Šmarje, ki pa jih je tudi osem. A Šmarje pri Jelšah so samo ene in edinstvene, slavo so si pridobile tudi z odlično organizacijo Rokovega teka.

Zakaj pa spet Rokov tek? Ali zato, ker je treba do določenega roka priti v cilj? Ne, tek se imenuje po prekrasni cerkvi sv. Roka in še bolj atraktivni poti do nje. Pot trpljenja, kalvarija s štirinajstimi kapelami križevega pota, opremljenih z bogatim baročnim dekorjem, je razporejenih ob cikcakasti poti proti romarski cerkvi sv. Roka. Zato Rokov tek.

V začetku je kazalo, da je na Rokovem teku pomanjkanje forumcev, a tik do začetka starta se nas je nabralo kar za zajetno skupino. Vesel sem bil srečanj, saj nekatere že dolgo nisem videl. Snežinka je kar cvetela, Klaudi ima še vedno krasno postavo, Barb se nič ne spreminja, moškega dela pa zaradi obilice ogledovanja nežnejšega spola, nisem mogel natančno pregledati. A na hiter pogled vsi izgledajo dobro in delujejo pozitivno.

Po takem začetku bi pričakoval, da je vzpenjanja konec in tudi takoj po startu smo tekli navzdol. A proga je zelo valovita in to prikrito valovita kot da bi en klanec razdelil v več položnih in nekaj strmih klancev, ohranil pa bi samo en spust, ki pa res zasluži to ime. Celo organizatorji so postavili opozorila, »pozor spust«, tako gre navzdol.

Ampak skoraj na vsakem klančku je bil štant z vsemi mogočimi tekočimi in trdimi dobrotami. Domačini so bili tako prijazni, da mi je še sedaj nerodno, ko me je eden izmed njih, ki je na kolesu spremljal tek, sredi najbolj strmega klanca prijazno spraševal vse mogoče, pa mu nisem mogel nič odgovoriti, kajti v tak klanec se ne da teči v pogovornem tempu. Še za dihanje mi je zmanjkovalo sape, kaj šele za pogovor. Upam, da me je razumel, ko sem s težavo izdahnil, da ne morem govoriti, ker sem brez sape.

V spominu mi je ostala še ena bogata beljakovinska hrana. To so bili roji mušic, ki so se tu in tam nenadoma znašli ravno tam, kjer sem s polnimi pljuči zajemal zrak. Še dobro, da sem jih sproti požiral, kajti če bi pojedina zašla v sapnik, bi bilo konec teka. Dodatna bogata ponudba hrane, če so bile pa to vinske mušice, pa tudi pijače.

Zelo me je ganil fantek, star okoli štiri leta, ki je sam stal na dvorišču ob cesti in nas na ves glas bodril, ploskal, mahal z rokami in bil je tako navdušen in tako goreče je navijal, da bi mu rad kaj podaril, a nisem imel nič takega s seboj. Hvala, ti fantiček, meni si zelo dvignil moralo.

Še kmetje, ki imajo vedno veliko dela, ponavadi pravijo tekačem, naj bi počeli kaj bolj koristnega, so na Rokovem teku prekinili delo, vsaj, ko sem tekel mimo njih in zaploskali. Temu se reče tekaška kultura, kar pomeni, da tek ne vpliva samo na tekače, ampak na vse sloje prebivalstva. Tako je prav in upam, da se bo to dogodilo tudi v mestih, kjer seveda ni toliko kmetov, da bi navijali za nas. Bodo pa drugi sloji in stanovi. Skoraj ne verjamem, da bi kmetje ploskali samo meni.

Potem pa je napočil čas, da pritečem v cilj. Kljub dvema kalvarijama nisem bil kaj prida izmučen, še posebno, ker je bil sprejem prisrčen. Zadnjih deset metrov je z mano tekla moja dolgoletna spremljevalka, boljša polovica, na kratko soproga ali žena in si s tem prislužila prvo tekaško kolajno v življenju. Ženske pa res znajo, jaz sem moral preteči 21 km navzgor in navzdol, da sem jo dobil. Kolajno, namreč. Da sem dobil to soprogo, je bilo potrebno veliko več kalvarij kot na Rokovem teku. Čestitali so mi tudi Pregli, ker sem tri od njih, Majdo, Aljo in Mirkota neuspešno lovil vso progo. Čestitkam sta se pridružila še dva Pregla, ki pa sta že skoraj eno, vsaj tako je kazalo, še posebno v bazenu, kjer nisem vedel, ali bo Nta utopila Miha ali obratno. Vsekakor pa sem bil tudi Nte vesel, ko sem jo srečal na cilju.

Ker sem že omenil bazen, moram povedati, da nas je večina opravila razgibavanje v termalni vodi, sam sem opravil še nekaj voženj po toboganih, vse pa je bilo brezplačno. Tudi Podčetrtek se je poleg Šmarij pri Jelšah izkazal z gostoljubjem. Zaradi tega bi si zaslužil spremembo imena v Nadčetrtek, ali vsaj v Četrtek. Kako krasen bi bil četrtkov večer.

Vse je bilo zastonj, pivo, ostale pijače, kopanje, pasulj…Ker sva bila z boljšo polovico predolgo v bazenu, sem zamudil žrebanje nagrad. Ko sem vprašal enega od organizatorjev, če sem kaj zamudil, me je vprašal, če sem tekel tudi v Sežani. Pokimal sem in takoj mi je dal nagrado brez, da bi preverjal. Res radodarni organizatorji.

Potem smo pa kar šli. Sonce je zahajalo, kopanje ni bilo več primerno, pasulj smo pojedli, napili smo se raznih pijač, med potjo sva se ustavila še na eni kavici in lepega, prijetnega in bogatega dneva je bilo konec.

Pa še dober trening za ljubljanca je bil.

[Barb]

No pa da se jaz strnem moje vtise.

Najprej je bil svojevrstno doživetje že sam prihod v vas Natura. Tam smo imeli rezerviran bungalov. Najprej nikjer nismo našli varnostnika,čeprav smo ga klicali. No potem se je le zbudu ,...sam kakšen....pri pogovoru je blo boljš stat tko par metrov vstran. S kolegico misistrico sva kr čukast gledali. Poleg vsega je hotu met številko brunarce,ki jo imamo rezervirano. Mi pa je nismo imeli,ker smo imeli narejeno rezervacijo samo na moje ime. Končno se je stricu posvetilo ,da bi pa on nam lahko dal vseeno en ključ.Sam očitno je bil tolk "bogi", da ko sva stala pred omaro s ključi, verjetno ni vedel,al resno vidi tolk ključev prostih,al pa je to posledica samo njegovega stanja.
Vsi ostali so bili že povsem na robu živčnega zloma.Pa še zeblo je nekatere. Res mi je žal,za takšen začetek. Ampak je pa popestril naš prihod.Hhhmmm,saj drugač ne bi mogl o čem pista v vsaki stvari je nekaj dobrega
Pri rihodu v brunarco smo se pa mi kr raznežili."Jooooojjjjj,kolk dobrrrr", se je samo zaslišalo iz naših ust. Ležišča so bila takoj oddana.
Meni je preostala družba kar dveh sam sem pol mal to tudi obžalovala.Aaahhhh moški i njihovo pmanjkanje "igrač" v otroštvu . Najprej smmo seveda moralli pogledati do konca film v njem so seveda plesale lluštne navijačice.Potem, ko smo že ugasnili luč, se mojima dvema kompanjonoma posveti , da bi ona dva preizkusila temperaturo bazenov, iz katerih se je ob prihodu tako prikupno kadilo. In seveda ni bilo potrebnih 5minut, ko je v sobi že svetila luč in že je bila akcija.Aaannneee Barb z vama gre ne Barb spati.
Ampak Barb spati seveda ni dolgo trajalo Ob prihodu nazaj sta prišla nazaj z idejo,da sedaj sta pa lačna in če ne bi jaz slučajno bla tko dobra in pripravila tople kruhke. Jaz pa seveda v imenu MameŠefle poskrbim za dobrobit TF otrok in že je dišalo po kruhkih.
Ja potem je prišla pa energija,a ne.....in moja kompanjona sta se zapletla v dooooooollllllgggggg pogovor,preko mojega trupla.Ajme,pa naj še kdo reče,da smo ženske klepetulje.

Zjutraj pa me je Nta tko lepo pozdravila, da mi kar ni bilo več do spanja.Verjetno je sam želela ,da bi se ji pridružila pri jutranji "aerobiki", a neee, miška

Po obilnem zajtrku smo sklenili,da se za uvod pred tekom malo ogrejemo v bazenu.Adrenalin na toboganih nam je pošteno pognal kri po telesih

Potem pa gaz v Šmarje.Miška, ja žal mi je bilo, da si ostala žalostnega obraza.In če kdo ve,kako ti je bilo,verjemi,da se to tudi jaz.Ampak,veš kaj si ti rekla meni.Potrpežljivost.

No v Šmarjah pa ....uuuu muzika,tekači,dobrote,......obeta se dober dan.....ampak že na začetku s eje bilo potrebno potruditi in Šmarčani so nam dali vedeti,da tale tek,pa kljub vsemu, kar nam nudijo s svojo neizmerno prijaznostjo, ni kar tako.Dobr so nam naložili tisti Križev pot.Ampak ravno prav za ogrevanje.

Na vrhu je že bila večina Tf druščine:Fotr, Savinjčani, Davor,Snežinka,...
ob branju molitve smo se spomnili tudi na Lučka
in se kmalu po tem pognali po poti.

Sprva sem želela teči s Klaudi,ampak, vsak ima pač svoj tempo in vedela sem,da bo razumela,zato sem jo po uvodnih kilometrih zapustila.

Sama sem si nato privoščila zelo lep zen tek.To je bil zame najlepši tek,kar zadeva pokrajino in prijaznost domačinov.Žal mi je bilo, da si nisem mogla privoščiti več dobrot,ampapk s hrano v želodčku težko tečem.Kaj vse sem na progi videla in doživela bom ohranila zase, ker to pač dojema vsak zase.

Nekje na 14kilometru sem ujela enega fanta s katerim pa sva teh zadnjih kilometrov tekla kar v zelo dobrem tempu.Ampak bilo pa je dobro.Tista energija,ki jo čutiš,da ti godi,in zato ne rabiš spregovoriti niti ene same besede.Za konec pa sta me presenetila še njegova dva sinčka,ki sta čakala v cilju in smo tako skupaj steklli v cilj.Res lepo.

V cilju pa žuuuurrrr.Ja že moja babica, ki je bila šef strežbe v Atomskih, mi je večkrat pripovedovala, da Šmarski fantje so pa res od sile .No to se je včeraj res potrdilo. Koliko truda je potrebnega vložiti v takšno prireditev.Pohvalno ,res za dobro organizacijo.

Sledilo je polnjenje OH zalog.Pri tem pa so me "ujeli" fantje iz Škofje Loke-Evgen in Brane, ki seveda pozna TF z Erom na čelu in že se je razvila lepa debata. Hvala za novo poznanstvo.

Sledila je še sprostitev v bazenih in na masažnih šobicah, potem pa hitro via proti Ljubljani.Okušanje dobrot-takšnih in drugačnih, se je nekaterim pošteno poznala .

Klaudi zopet hvala za prevoz.Po mojem lahko tole sedaj vstavim že kar pod svoj podpis Hvala tudi ostalim za prijetno družbo.veliko lepše je biti v hiški s sedmimi ljudmi, kot pa sam v sobici s štirimi stenami
, ...pa čeprav nisem mogla zasapti.Spal bomo pol ko ne bomo mogli več na maratone.

[Jure]

O Rokovem teku sem slišal take slavospeve, da me je bilo kar malo strah, da bom v živo razočaran, a temu še zdaleč ni bilo tako. Do sedaj na progi še nisem doživel takšnega navijanja, še posebej me je navdušila gruča otrok okoli osmega kilomtra.

Naša savinjska ekspedicija je bila tokrat manjša kot ponavadi (trije tekači in dva navijača), a smo vseeno dobro zastopali barve TF. Poldi je tako dobil stavo in je pritekel v cilj za Matejo. Vse čestitke tudi Mateji, ki je za las prehitela Poldija. Moja malenkost je povsem nepričakovano odtekla osebni rekord malega maratona. Mišice na nogah me na to še danes krepko spominjajo.

Vse čestitke organizatorjem gredo tudi zato, ker so rekordno hitro objavili rezultate tega netekmovalnega teka.

http://www.rokovtek.com/index.php?stran=51&jezik=slo[/url]

[TANJAO]

Piko na i bo dodala še moja malenkost-gospodinja iz Šiške.
Kdo je rekel da je to u izi , nezahteven tek, sem poslušala godrnjajne mojega Mirča..? Tko sem mu jaz opisala ta tek in ga tudi tako oddtekla- kot trening pred maratonom v Lj.Da vidim kje sem??
Mi2 sav v Šmarje pridrvela iz Lj, preko Ptuja- tam sva se prfočkala pr mojih in seveda bila ta zadnja , k sta dvignila št. Pred nama je bil samo še en Gerry- englez...15 min za logistiko- borša za na cilj, preobut nataknit št.parkirat avto... zakadila sva se po Križevem potu, da mi je srce nabijalo.. ni ga bilo konec- klanca in kapelc.Ko sva bla nekje sred hriba je zvonilo- ura 1.. pospešila sva na start- nikjer več nobenega tekača..Čudno? No pol pa pot pod noge in počasi sva dohitevala znance- MajdaPR mi je rešila življenje- sem imela čist suh go..bček- z H2O.Potem sva pa tekla, klančki gor ,klančki dol..roji nekih mušic- verjetno vinskih-
okrepčevalnice bogato obloženo- srce me je bolelo ob pogledu na vse tiste dobrote- Mi2 pa voda , pa kas naprej...
Povest o dobrih ljudeh se je nadaljevala do cilja. Še zdaj vidim 2 mladca z glažeki v roki-čistega sta pila, mi pa po tistem ta hudem klancu navzdol- pisalo je 13 km- Mirč mi pravi adijo.. malo je zmanjšal tempo, jaz pa počasi z mojim singerica tempom naprej!!
" km pred koncem sta me v svojo sredo vzela 2 prijazna tekača in me povlekla do konca- kot vesela 3 smo šli skozi cilj- tek prijateljstva!!!

Najlepše je zmerom na koncu- sonce, bazen, tobogan..
Naša Lj- trojka se je združeno spustila po toboganu(Miro, Mirč + me)
Pivo 2x v vrsti, pasulj, klepet z Forumovci novimi znanci- Spoznala sva se z Gerrijem iz ZG . on je tam kao naš Fuaree,( tudi z njim smo klepetali med in po teku)- ta Gerry ne sam da hiter govori, tudi hitro teče- skoraj sorodna duša, pije tudi.. hahah-Sem ga kurila za LJ Maraton, pa bo takrat v Luzani teku...

Pobrala sem flaške za nagrado, hvala tamladim z Barb na čelu , k so pobrali nagrado- ko je bila razglasitev smo se mi po toboganih drajsali...
Pol pa na avtobus- al ne tistega, ko to tamo pjeva- del poti , ki smo jo pretekli smo si ogledali iz višine..
Obljubili smo , da prihodnje leto spet pridemo, s kolesi na kakšno turo pa že prej.

Hvala vsem za res lep tek in lep dan- pa še sonce ste nam zrihtali, za vzdušje na in po teku!Pišuka Poldi, kam ste odšminkali, da vas nisem več vidla!?

P.S- Tudi jaz imam Urško v mislih- k tako rada bere- naša čita...

[poldy666]

Tudi jaz se pridružujem vsem pohvalam glede Rokovega teka.
Udeležil sem se ga drugič in lahko potrdim, da je bila organizacija še boljša od lani.
Ker sem bil lani prikrajšan za vse dobrote, sem se letos stavil s tekači savinjske, da bom med njimi zadnji.
Marsikdo s TF je bil presenečen, ko me je dohitel in prehitel, da bom zdržal v takšnem tempu.
Žal je lahko vsem ,ki ste tako drveli, jaz pa sem si napasel oči ob vročih tangicah in sexy ritkah, '' oh pa kako obložene mize'' – nabasal sem se s piškoti, napil in se natovoril kot mula, da je Mateja laže tekla.
S skupnimi močmi sva premagala vse ravnine in klance in hitela proti Aqualuni.
V cilju smo se skupaj veselili, saj je naš Jure odtekel svoj najboljši čas, kar še sam ni mogel dojeti, čeprav sva z Matejo verjela vanj.
Sledilo je kopanje in vse vragolije, ki smo jih počeli kot majhni otroci. Presenečenje pa je bilo ko sem prišel iz vode, saj mojih gat ni bilo nikjer. ( TanjaO bi mi posodila celo svoje, pa so mi jih punce le vrnile )


P:S.: TanjaO nisem te hotel motiti, ker si tako lepo skakljala in čofotala.
Vesel sem, da sem srečal in spoznal še več članov TF.

[BRINA]

Tudi jaz bi rekla, da je bil to en lep tek, seveda zaradi udeležbe, dobrih priprav organizatorja in seveda razgibane pokrajine in krasnega vremena.

Zdi se mi, da se je letos organizator še bolj potrudil, domačini ob progi so bili zelo prijetni, na meji brez problemov in še celo, ko sem se šla sprehodit malo nazaj zopet čez mejo, cariniki zelo prijazni. Bili so celo "varuška" za dva nadebudneža, ki sta kar na meji čakala svojo mamico, jo dočakala in nato so skupaj tekli do cilja.
Res polno lepih prizorov ves čas.
Na koncu seveda kopanje, nova spoznavanja, res lepo.
Čestitke organizatorjem!

[Nataša]

Že drugo leto mi je uspelo, da nisem tekla na Rokovem teku, čeprav sem imela že drugo leto dober namen, da bom Ampak nevermind, bo že bolje

Kljub nehvaležni službi spremljevalstva mi je bilo fajn. Nočno pregovarjanje z multitreznim vratarjem, ki je imel v možgane zapisano le eno logično kombinacijo (če imate napotnico in številko, dobite ključ) in mu je vsako razmišljanje izven te izpeljanke delalo velike probleme.

Pa smo nazadnje le dobili brunarico, tako lepo rumeno hiško. In šli spat. Nekateri. Ob sedmih zjutraj me je zbudilo ropotanje in kričanje, da ne rečem rjovenje. Mama šefla se je borila z dvema energijskima bombama, hrupa pa je bilo toliko, da sem se morala posloviti od prijetnih sanj, v katerih sem za rojstni dan dobila čredo pingvinov . In ker sem šla že ravno dol na wc, sem jih spotoma še nadrla, da je bil vsaj še nekaj časa mir

Zunaj se je medtem naredil en res lep, sončen jesenski dan. Idealen za tek. Bi rekla. Medtem, ko so forumovci tekli, sem šla nabavit zaloge v čokoladnico v Olimje (mnjam!!), prebrala Delo in gledala v luft, potem pa sem se le spravila v pajkice in odtekla nekaj km za boljši občutek.

Potem sem le dočakala tri mušketirje, že precej okrepčane in dve spremljevalni dami - Klaudi in Snežinko.

V cilju je bilo pa ful ene dobre volje, zastonj piva, forumovcev v kopalkah (sem poslikala, 100 SIT na fotko), zadovoljnih slanih obrazov..skratka, ni mel smisla bit slabe volje. Še Fotra in njegovo Dragico sem vidla, Miro je že šetal svoje mišice, Tanja in Mirč sta seveda stala v vrsti za pivo, vse pa se je počasi pomikalo proti bazenu in zaradi toplega vremena smo se lahko kopali kar zunaj. Sladkovodni tukalici sva se imeli zelo fajn. Kot vedno V bazenu je plavala tudi neka čudna podvodna žvau. Najprej sem mislila, da je žrelo...pa je bil le Moki.

In potem smo počasi odpeketali. Res lep dan in lep vikend

Čestitam Tanji za prvo mesto in Alji za prvo 21-ko .

[Car]

ojla...vratarja pa kar na miru pustite. ..v bistvu je to en toleranten poba ...se da vse zmeniti..nam je šel precej na roko.....mogoče je pa od nas prišel k vam in zato tisti neutemeljeni očitki.....aja, ups - ne, naša štorija se je dogajala v noči iz sobote na nedeljo,....samoumevno je bilo, da je bil vratar v glavni vlogi ...

reportaža sledi...

[Car]

….ben pej začnimo… …TALE ROKOV TEK JE PA RES MEGA !!!!!!!!!…..

....in ena lepa hvala osnovni šoli , da me je naučila brati, sicer o Rovom teku ne bi vedel nič, tako pa sem po zaslugi funkcionalne pismenosti med tavanjem po svetovnem spletu zašel enkrat takrat »long tajm ago« na Tekaški forum, kjer je kar nekaj mandeljcev pelo slavospeve tej tekaški prireditvi …
…oziroma naj drugače vbesedim - se poraja vprašanje o tekaškem namenu omenjenega dogodka...bistre organizatorske glave , ki jim od zdaj naprej tudi jaz pojem slavo, so pravilno ocenile fotogeničnost pokrajine in z obilno založenimi postajališči upočasnile nadebudne tekače, ki so imeli tako priložnost uživati v čudovitem panoramskem teku z dvema zaresnima vzponoma….no tudi s tema dvema nakloninama se je dalo opraviti v blagem alpskem tempu…
....sicer pa začnimo na začetku, ker začetek je na začetku zgolj zaradi začetka: da se začne …..
Začetek se je začel enkrat spomladi, ko je začela dozorevati ideja o ponovni udeležbi na Ljubljanskem maratonu in s tem pač ni heca – na domači prireditvi je že potrebno blesteti za vse tete, strice, none, nonote, mame, tate, ki te spodbujajo, mahajoč z okna ….že zato potrebuješ kakšno ogrevalno dirko…in zato se je zdel Rokov tek primerna izbira….zdaj vem, da je bil sobotni tek idealna izbira …
…..seveda entuziazem, uležane laufarce in visoka motiviranost še niso dovolj…..spotoma je potrebno za tek navdušiti še frenda ali dva in ker celo poletje nekaj mantraš o laufu se na koncu v Šmarje pripeljejo štirje avtomobili polni frendov….
…kot zanalašč se je uredilo tudi vreme (kar kaže na organiziranost na visokem nivoju) in po nekakšnem čudnem naključju smo prišli tudi do prenočišča: skratka: razmere so nas prisilile v totalen odklop …, ki se je začel nekako na desetem kilometru.....še prej smo na štartu malce prehiteli zvonove, a ker to ne moti velikih duhov smo se veselo zakotalili v roj precej samomorilsko nagnjenih mušic…pa vseeno: tek je po začetnem sopenju kmalu prešel v rutinirano stopicanje leva-desna in po manjšem vzponu se je začela panoramska uživancija, ki pomiri še tako zagrenjenega kolerika….….ob zvokih harmonike se je korak kar sam podaljševal in po 54-tim minutah je bil tu prvi »ta zaresni štant«…zadržal sem se zgolj 15 minut – sem pač tehtnica, ki mora dobro pretehtati razloge za odhod iz štanta ,…ni jih bilo veliko, pa sem ostal malce dlje……ne vem zakaj, ampak na prvem štantu se nas je našlo kar nekaj osebkov iz prej omenjenih avtomobilov…..primerno sproščeni, »prvič napokani kot se šika in še bolj« smo se odpravili novim dogodivščinam naproti……na drugem štantu so se občutki nevarno približali evforiji: dekleta so se zavrtela, že je bila zaukazana nova polka…smeha in veselja pa za polno skledo….po približno pol ure, »drugič napokani kot se šika in še bolj«, smo dojeli, da je do cilja še polovica trase, zato je bolje, če odidemo…. resnično strm spust je na, od obilnih, slastnih degustacij obarvanih ličk, sicer prinesel malce skrbi, a tja do hrvaške meje, »tretjič napokani kot se šika in še bolj«, so bile spustaške zamere že pozabljene in ob dejstvu, ki so ga zaupali hrvaški cariniki (namreč v trenutku mejnega prečkanja so v Beogradu Pipanovi boysi že igrali s Hrvati in ravno povedli s 5:4) smo imeli občutek, da se cilj bliža nam in ne obratno…sproščeno švigajoče smo zadeli tudi cilj, kjer se je začelo drugo poglavje…..
…drugo poglavje v ničemer ni zaostajalo za prvim……še več: tudi tu se je našlo nekaj presežnikov…v (ne)nujno pravilnem vrstnem redu so blesteli pivo, tobogani, pasulj in toliko družbe, da je bil projekt toboganjenja resno ogrožen… …ja…na misel mi je prišlo: life is a roller-coaster, pa sem še malo prigriznil in jel jako resno, intenzivno debatirati o vseh mogočih aspektih Rokovega teka… .preigrali smo kar nekaj hipotez, začenši s tisto o blagodejnem vplivu Rokovega teka na psiho-fizično počutje individuma….zavoljo resnega znanstvenega diskurza smo bili primorani zamenjati tudi lokacijo; je namreč postalo hladno in temno…. Pivnica Haler se je zdela primerna izbira in točno tam me je pretreslo spoznanje, da »krojf« ni zgolj en najboljših nogometašev vseh časov, ampak tudi krof v izbranem narečju……in ker smo bili tako lušni, smo spili še žirafo ali dve… .navdušeni nad dogajanjem smo se odpravili v Naturo: tam smo srečali svetovnega prvaku v praznjenju piksne, nekateri mu sicer očitajo vratarska posla, a vam zagotavljam, da je to zgolj krinka…..po preštevanju prisotnih osebkov in težko priborjeni hiški se je poglobljena debata nadaljevala do bridkega konca , ko smo vsi izmučeni zaspali,….jutro se je tako začelo šele tam nekje »dopoldne do popoldne«: sledil je pregled mišičevja….poleg klasičnih tekaških nevšečnosti (bilanca se je merila v tonah musklfibra, dveh zvitih gležnjih in nekaj kolenskih nevšečnostih) so bile precej prizadete tudi smejalne mišice ….termalna regeneracija je zagotovila nekaj dodatne energije za poznopopoldanski odhod in potem smo počasi odšli kruti realnosti naproti. ……seveda je na koncu potrebno omeniti, da bi si mesto v reportaži zagotovo zaslužile tudi grajska anakdota, kolesarska avantura in nevaren padec znanke Tanje iz Lucije, pa prispevek o Benji in dogajanja med prenosom basketa, a bi bila meja dobrega okusa za eno kratko reportažo definitvno prekoračena, zato sedaj končujem……………

Dne štirindvajsetega, devetega meseca, leta Gospodovega dvatisočpet smo se dogajanju prepustili naslednje pojave: Car & Boljša polovica, Knafla, Hokejist, Hra inu Maja, Urca, Černetov t´mlad, Pibrovi, Drice, laufarca Ana in Andreja, pa seveda kakopak in navsezadnje tudi Sušnikova šprinterka s z kompanjonko Svetičko…



HOWGH - govoril sem...

[še1PR]

So itak že vse drugi napisal. Naj samo dodam...

Miha mi je rekel, da je samo EN klanec! Pa je res! En tak gor, dol, goooor, dol, gor, dooool,... Bi nas mogoče lahko v tisto lestvico gorskih uvrstili?

Tudi jaz sem bila deležna specialitet. Ta sladke sem si privoščila na okrepčevalnicah, ta leteče beljakovinske med zobmi pa, ko sem pozirala vsem fotografom ob poti in dihala Fotroma za vrat. Sem imela enkrat čast kar z dvema vštric tečt (lastnim in TFjevskim)!

Ob sopihanju v enega od tistih gooor delov klanca sva se z enim od tekačev spodbujala na način, da sva jamrala kako nisva vedla, da bo tak klanec... Je nekdo mimo naju pičil, kot da ga je strah, da mu bova kaj naredila, medtem ko naju je spraševal, če nisva trase v naprej dobila?! "Ma gospod, saj nam je čist luštn, a ne vidte, da imava usta do ušes, pa mušice med zobmi?"

Drugač me je pa TFjevski Fotr le nekaj malega pred ciljem gledal v hrbet! Tisto

...ker sem tri od njih, Majdo, Aljo in Mirkota neuspešno lovil vso progo...

, le delno drži. Sama bi bila brez tiste rdeče TF pike na njegovem hrbtu čist zgubljena! Tam proti koncu nisem bila več sigurna,
a sem tako pozna, da spet sončni zahod gledam (prejšnji dan, pri Savinjčanih, smo ga s Pio, Tobijem in EnerGyjem skupaj občudovali)
a je to rdeča na semaforju, pa sem bila tako v svojih mislih, da je skrajni čas, da se ustavim, ampak ni bilo bazenov in čofotajočih TFjevcev
a sem pike od tiste pika poke od tanartabolšga soseda že prej med zobe dobila, da ona zdaj reva gola okrog leta
a je to kakšen prepognjen plakat reklame za pohištvenika, ki miglja v vetru,...
Je bil torej le tunel energije na katerem sem se napajala. Fotr, mogoče si imel pa zato dve kalvariji, k sem ti vso energijo pobrala?!

Fajn, tale 1. 21-tka!

Hmmm, če tole še enkrat preberem, vidim, da je precej mušic. Ampak tam je bilo vseeno več mišic!

[Jožko]

Hojla!
Lep pozdrav vsem udeležencem Rokovega teka in seveda vsem,ki forum spremljate.Kakor smo napovedali,smo se Rokovega teka udeležili tudi tekači iz Baške grape in Tolmina.Trije smo ga pretekli ena pa ga je prekolesarila.
Pri vsem že napisanem je težko dodati še kaj novega,še kaj kar bi bilo še vredno povedati ostalim.Res prijetno doživetje in prekrasen dan,posebno za nas,ki smo vajeni bolj strmih klancev in spustov,ki jim res lahko rečeš spusti,razdrapanih poti,gorskih stezic ki se vijejo po naših prelepih hribih širom Slovenije.Tu pa lepa široka cesta,kjer ti sploh ni bilo treba gledati pod noge.Prav zares lep in še boljše organiziran tek in prav takih si tekači še želimo.
Hvala organizatorjem,za lep tekaški dan v prečudoviti pokrajini obdanimi z dobrotami,ki smo jih zaužili kar nekaj!
Lep pozdrav vsem iz prelepe Baške grape Jožko