- 27 Sep 2005, 00:11
#52558
Haha, ful hecno:
po tem, ko sem kljub mnogim poskusom ostala brez konkretnih informacij o enih stafetah v Sao Paolu in se tako nisem udelezila sicer malce nacrtovanega teka, za kar mi je bilo kar malce hudo, sem se sprijaznila, da bom pac odtekla svoje lepo sama po pescenih plazah Ponte Negra in Copacabane. Pa morda se kaj vmes, ampak ni za prehvalit tele ulice... (plaza je pa super):)
Pa vendar... prideva midva v soboto pozno zvecer v futuristicno Brasilio, se smestiva v en kul hotel v 12. nadstropje (pomemben podatek kar tako) in spet koma (tule se mi je zgodilo, da sem sla ene parkrat ob sedmih ze spat).
Zjutraj vstajanje, zajtrk... zajtrki so nori, poleg vseh kruhov in kar pase zraven se en kup sadja: banane, mango, melone, lubenice, ananas.. skratka, clovek se napoka za pol dneva, sploh ker so cene tule kar prilicno visoke, celo vizje kot doma, kar nisem pricakovala.
No, in koncno se spokava ven, narediva ene 300 metrov, ko zagledam zbor tekacev! Ajej, ura je 8 49, nekaj se od dalec slisi o enem minimaratonu, meni narase puls, se v trenutku obrnem, zaslisim za sabo godrnjaje (v slovenskem jeziku
), sibam nazaj v hotel, se preoblecem in ob 9 01 startam za gasilskim vozilom (ki ga kaj kmalu prehitim) na minimaraton.
In gremo. Malce se sparam, malce me skrbi, kaj bo rekel poln zelodcek, malce opazjem ostale tekace, kar nekaj jih nima stevilke, potem srecujemo ta prve, ki so se ze obrnili, navijam, potem se ostali malce zaploskajo. Gledalcev ni. Stavbe okrog mene so cudne...
Ena okrepcevalnica, druga, tretja ze na sedmem kilometru. se ena tretjina...
...ko kmalu zagledam tekace, ki tekajo v nasprotno smer ze z medaljo v rokah. Nic mi ni jasno do devetega kilometra, ko ugotovim, da je ta minimaraton dolg 10 km.
Casa ne povem, ampak glede na okoliscine, Tini, niti ni tako slab. Medaljo sem dobila, se majcko sem izprosila pri organizatorjih, pa banano na cilju, vodo, en kokosov gel, masazo sem pa izpustila, ker je bilo treba it gledat ostale znamenitosti...
Skratka, lusno, hitro, vendar pa nepricakovano zadrzano. Nasi teki so precej bolj temperameni!!
No, samo toliko... Pozdravcke vsem iz Argentinsko-Paragvajske-Brazilske meje!
po tem, ko sem kljub mnogim poskusom ostala brez konkretnih informacij o enih stafetah v Sao Paolu in se tako nisem udelezila sicer malce nacrtovanega teka, za kar mi je bilo kar malce hudo, sem se sprijaznila, da bom pac odtekla svoje lepo sama po pescenih plazah Ponte Negra in Copacabane. Pa morda se kaj vmes, ampak ni za prehvalit tele ulice... (plaza je pa super):)
Pa vendar... prideva midva v soboto pozno zvecer v futuristicno Brasilio, se smestiva v en kul hotel v 12. nadstropje (pomemben podatek kar tako) in spet koma (tule se mi je zgodilo, da sem sla ene parkrat ob sedmih ze spat).
Zjutraj vstajanje, zajtrk... zajtrki so nori, poleg vseh kruhov in kar pase zraven se en kup sadja: banane, mango, melone, lubenice, ananas.. skratka, clovek se napoka za pol dneva, sploh ker so cene tule kar prilicno visoke, celo vizje kot doma, kar nisem pricakovala.
No, in koncno se spokava ven, narediva ene 300 metrov, ko zagledam zbor tekacev! Ajej, ura je 8 49, nekaj se od dalec slisi o enem minimaratonu, meni narase puls, se v trenutku obrnem, zaslisim za sabo godrnjaje (v slovenskem jeziku
), sibam nazaj v hotel, se preoblecem in ob 9 01 startam za gasilskim vozilom (ki ga kaj kmalu prehitim) na minimaraton.
In gremo. Malce se sparam, malce me skrbi, kaj bo rekel poln zelodcek, malce opazjem ostale tekace, kar nekaj jih nima stevilke, potem srecujemo ta prve, ki so se ze obrnili, navijam, potem se ostali malce zaploskajo. Gledalcev ni. Stavbe okrog mene so cudne...
Ena okrepcevalnica, druga, tretja ze na sedmem kilometru. se ena tretjina...
...ko kmalu zagledam tekace, ki tekajo v nasprotno smer ze z medaljo v rokah. Nic mi ni jasno do devetega kilometra, ko ugotovim, da je ta minimaraton dolg 10 km.
Casa ne povem, ampak glede na okoliscine, Tini, niti ni tako slab. Medaljo sem dobila, se majcko sem izprosila pri organizatorjih, pa banano na cilju, vodo, en kokosov gel, masazo sem pa izpustila, ker je bilo treba it gledat ostale znamenitosti...
Skratka, lusno, hitro, vendar pa nepricakovano zadrzano. Nasi teki so precej bolj temperameni!!
No, samo toliko... Pozdravcke vsem iz Argentinsko-Paragvajske-Brazilske meje!
O-o!
Tudi jaz biti zelo, zelo vesel, da si se oglasila 