Ja, je bilo zelo luštno - a sem že rekla, da čas vse prehitro teče, da je že ponedeljek pa služba pa še včeraj smo v Kranjski Gori uživali na vročem soncu: s tekaškimi smučkami iz Planice v Tamar in od tam v Kranjsko Goro pa še nekaj "ta hitrih" krogov po "stadionu". Ampak to je zgodba z zadnjega konca.
Začelo se je v soboto zgodaj zjutraj, ko sem še čisto zmučkana in krmežljava sedela doma ob odprti omari in študirala, kaj že vse moram vzeti s seboj. Prijetna vožnja je minila, kot bi trenil (ja, čas res hitro teče), v slabih dveh urah iz Maribora do Vile, res malce skrivnostne: skromno tihe, nikjer žive duše?! Pa se je za zaveso le pojavila ena senca, nato se je na verandi prikazala še Simi in nas prijazno povabila v "hišo TF".
Po raportu pri Barb in osvežilni kavi smo spoznali tudi go. Nado, "mamo" hiše, poosebljen red in doslednost. Kako se je spravila na one reveže, ki so prišli noter s čevlji! Originalno! Tudi mi smo bili deležni njenih pravil, a red je red. Zato pa ima tako dobro ohranjeno bajto.
Nato se nas je nekaj s tekaškimi smučkami odpravilo v Tamar (zmatralo nas je predvsem poziranje Meduzi; težko je biti "fotomodel", ja), drugi so šli peš. Bilo nam (Štajerkam) je sicer rečeno, da so to zahtevne proge, ampak nam, vajenih čudno zavozlanih in ozkih tekaških prog z Areha in Rogle, so se zdele čist fajn; samo, sopihale smo pa vseeno.
Po krepki večerji (z "dodatkom" pod krožnikom, ki so ga nekateri zelo vestno "obdelovali"), je najprej Meduza prikazal diaprojekcijo s potepanja po ZDA (škoda le, da sem komentarje bolj slabo slišala, pri sosednji mizi je namreč ga. Justi praznovala rojstni dan), MatjažV pa je obudil spomine na lansko tekaško sezono.
In potem je padla komanda: sprehod v Krnico, da se malo zbrihtamo. Bodite pozorni na besedo sprehod. Ja, Fotr, te je Z* lepo popeljala naprej. Hvalabogu, vidiš, kaj bi zamudil: "škrata" v spodnjicah na koči v Krnici. Mimogrede, a je imel kapo na glavi, tako, kot jo nosijo škrati? Jaz sem ga že tako vidla. Torej, eno uro trajojoč sprehodek tja, pa malo manj nazaj, me je potem čisto vrgel, med čakanjem na kopalnico sem kar zaspala. Mi je še zdaj žal. So se menda dogajale "svetovne" stvari, Miss Hawaian Tropic pa take, ne dečki ...
Da strnem: bilo mi je zelo lepo. Škoda, da so nekateri odšli tako hitro.
Pa še kdaj spet. In Barb: hvala, da si nas zbobnala skupaj in opravila ta garaško delo.
P.s: Meduza, še enkrat hvala za "kavo". To je res dobro vedno imeti pri roki.
P. p. s.: Se vam ne zdi, da čas tako hitro teče. Še malo pa bo petek.
,pa zanas je še nekak vseeno sam kaj,če pridejo kaki tujci.
Naj še jaz napišem par stavkov.
, večerji, zabavi, gledanju diasov in nočnemu pohodu do Krnice. Bil je pravi nočni marš, ki nas je pošteno prepotil. Pot smo si krajšali s kepanjem. Posebno presenečenje pa nam je iz zasede pripravil MatjažV. 
Nas je tako zastrašil, da smo vsi zjali. Zgleda, da preveč gleda srhljivke 
Na cilju smo imeli kar srečo, saj nam je oskrbik kočo odprl in žejen ni odšel nihče. V koči ob svečah je bilo prav zabavno in romantično.
