Ima kdo kakšne informacije 
ZADNJE NOVICE
Zadnje novičke
- 26 Feb 2006, 18:49
#61073
Iz uradne strani trekinga sledi, da je Alenka na 19 km druga
Škrapping 40 km - pobjednici muški:
1.FERENCAK IVAN, 5:58:30 h
2.GOTAL MARIO
3.KRESOJEVIC FRANJO
Škrapping 40 km - Pobjednici žene:
1.ANA JEŠOVNIK, 7:10:00 h
2.JAGODA MALBAŠA
3.SIMONA TROBEC
Utrka 19 km - Pobjednici muški:
1.Vinko Štempihar
2.Jasmin Begic
3.Tomislav Salajster
Utrka 19 km - Pobjednici žene:
1.Zana Rajic
2.Alenka Jurancic
3.Marijana Šešelja
Pozdrav,
Marjan
Škrapping 40 km - pobjednici muški:
1.FERENCAK IVAN, 5:58:30 h
2.GOTAL MARIO
3.KRESOJEVIC FRANJO
Škrapping 40 km - Pobjednici žene:
1.ANA JEŠOVNIK, 7:10:00 h
2.JAGODA MALBAŠA
3.SIMONA TROBEC
Utrka 19 km - Pobjednici muški:
1.Vinko Štempihar
2.Jasmin Begic
3.Tomislav Salajster
Utrka 19 km - Pobjednici žene:
1.Zana Rajic
2.Alenka Jurancic
3.Marijana Šešelja
Pozdrav,
Marjan
Tek puca dušo
- 26 Feb 2006, 22:26
#61088
hoj in dober večer po izredno zanimivem vikendu, preživetem na Pašmanu. za začetek bi le čestital vsem, da smo živi in zdravi prišli domov. Seveda veljajo še posebne čestitke Simoni za tretje mesto in vsem fantom, ki so opravili s celotno progo. Vasja, Leon, Brane, Aleš, ... - vsaka čast!
kako je bilo? lepo, dolgo, zelo intenzivno, na večini proge nevarno, na nekaterih mestih zelo nevarno. ne pretiravam! na treh ali štirih koncih smo objemali steno z vsemi štirimi, pod nami pa par metrov ničesar in morje. težko si je predstavljati, če ne poskusiš. tudi fotke ne bodo vsega povedale. škrapine so hudič. in ne vem koliko kilometrov škrapin, ko moraš paziti na vsak korak, je napor za glavo in telo. ponekod smo za kilometer skal rabili tudi pol ure! na srečo je bilo vreme idealno. okoli deset stopinj, malce rosenja, malce sončka. ne vem, kako bi bilo, če bi bile stene mokre zaradi dežja ali visokih valov.
dovolj za zdaj. hvala ekipi za super družbo, hvala Alešu za varno vožnjo, hvala Josipu, Vladu in škvadri za to, da so se sploh lotili zadeve!
prihodnje leto? Škrapping 2007 gotovo bo a verjetno spremenjen, krajši in malček lažji. vsi, ki ste letos opravili s celotno progo, ste lahko res ponosni nase!
ps: za pokušino prilagam eno fotko:
kako je bilo? lepo, dolgo, zelo intenzivno, na večini proge nevarno, na nekaterih mestih zelo nevarno. ne pretiravam! na treh ali štirih koncih smo objemali steno z vsemi štirimi, pod nami pa par metrov ničesar in morje. težko si je predstavljati, če ne poskusiš. tudi fotke ne bodo vsega povedale. škrapine so hudič. in ne vem koliko kilometrov škrapin, ko moraš paziti na vsak korak, je napor za glavo in telo. ponekod smo za kilometer skal rabili tudi pol ure! na srečo je bilo vreme idealno. okoli deset stopinj, malce rosenja, malce sončka. ne vem, kako bi bilo, če bi bile stene mokre zaradi dežja ali visokih valov.
dovolj za zdaj. hvala ekipi za super družbo, hvala Alešu za varno vožnjo, hvala Josipu, Vladu in škvadri za to, da so se sploh lotili zadeve!
prihodnje leto? Škrapping 2007 gotovo bo a verjetno spremenjen, krajši in malček lažji. vsi, ki ste letos opravili s celotno progo, ste lahko res ponosni nase!
ps: za pokušino prilagam eno fotko:
- 27 Feb 2006, 18:04
#61134
Opravicujem se zarad tega kaj nimam koncan izid.Rezultate ne more prebrat ni grafolog.Vsaka beseda vec je prevec.
Mislim dakle jedva sam!
Poraz mnenja Finkelkraut
Poraz mnenja Finkelkraut
- 27 Feb 2006, 19:28
#61142
hoj,
prilagam povezavo na članek in komentarje na Adventure sport portalu
po navdušenju sodeč Škrapping 2007 le ne bo skrajšan. ideja o dveh progah, letošnji in dodatni, krajši in malce lažji, ni slaba. vsekakor pa bo treba prej startati.
in še blog z lokalnim komentarjem škrappinga
prilagam povezavo na članek in komentarje na Adventure sport portalu
po navdušenju sodeč Škrapping 2007 le ne bo skrajšan. ideja o dveh progah, letošnji in dodatni, krajši in malce lažji, ni slaba. vsekakor pa bo treba prej startati.
in še blog z lokalnim komentarjem škrappinga
- 27 Feb 2006, 19:48
#61143
Toplo priporočam. Vsega je bilo. Sopenja v klanec, nažiganja pod štiri minute in pol na kilometer, tresočega iskanja oprimkov na skalah, butanja z glavo v kao neprehodno makijo, prijateljskega sodelovanja sotekmovalcev.. Predvsem pa vsaj zame skoraj osem um teka, hoje, poskakovanja, zajemanja morja, olajšanja ob menjavi superg za garmontke, plezanja čez ograjo nudističnega kampa, predvsem pa veselja v cilju.
Že začelo se ni tko na izi. Iz Ljubljane smo se odpeljali ob nameravani tretji uri, a sem zavil proti Šiški-pa so šle tri minute..Tam nekje od Soteske naprej je vse bolj snežilo, vozniki na cesti pa vse bolj počasni. V Črmošnjicah je bilo na cesti že ene 5-10 cm snega. No, mi smo bili dovolj težki, da smo se brez problemov zapeljali do vrha Gorjancev in potem spustili proti Črnomlju. Tu smo srečali Meduzo ob zadnjih požirkih kave in odbrzeli proti meji.
Od Bosiljevega do Male Kapele pa potem, joj groza 50-70 na uro in trajekt se nam je vse bolj odmikal. K sreči se je kasneje sneg spremenil v dež, a je bil predor pod Velebitom zaprt. Obvoz čez Gračac in dirka po ravnicah mimo Karina do Benkovca. Tu smo nabasali na policaja, ki nas je sicer varno, a dve minuti prepozno "pripeljal" v Biograd. Le še pomahali smo mu lahko in pičili v Zadar.
V Tkonu smo hitro našli organizatorje, podpisali kr eno izjavo in se odpravili v Mrljane iskat prenočišče. Hitro našli, ujeli še prve od treh ribjih obrokov(pečeni brancini) in še pred polnočjo zaspali.
Zjutraj žal dež, mal nejasnosti kje in kako peljat avto v cilj, a se je kr steklo. Na štartu različno opremljeni tekmovalci-od planincev s ta velikimi omarami na hrbtu, do speeed tekačev. Od najavljenih 180 tekmovalcev se nas je pojavila dobra stotinja, od tega 88 na trekingu. Začeli smo zlo počasi, še na trinajstem kilometru sem bil med prvimi petimi..Že v prvem zalivu:buf, stena se je kr pokonc postavila. Še dobro, da sem hodil za enim možakarjem(sem zvedel, da je bil to na koncu tretjeuvrščeni Franjo Kresojevič), ker jaz bi mislil, da se tam pa res ne da iti mimo..Do Anteja se je obala mal "umirila", jaz sem bil pa razočaran, ker na Rasovici ni bilo KTja. Jasno sem se v Solinah povzpel ene par deset metrov in po poti "obšel" obalo. Tko sem prehitel ene tri, štiri sotekmovalce, a hkrati ostal brez vode do cilja..v mehu sem imel namreč le dva litra vode, kar pa je za mojo težo odločno premalo.
Po nagnjenih skalah Solin so se začele stene Zaglava. Na oni ta prvi, tri do petmetrski sem se hitro povzpel, a potem ene deset minut potreboval, da sva z enim sotekmovalcem spet prišla do morja. Saj se je mučil in on poizkušal prvi, a dokler se nisem jaz tank zagnal navzdol ni šlo. Pol k sem pa pogledal nazaj, je pa zgledalo, k da je tam potka...In tko potem ene dva kilometra škrap, včasih lepih položnih skladovnic, pa spet nazobčanih. In ves čas begaš, al bi šel čist ob morju, k so še mal mokre, a načeloma lažje prehodne, al tik na meji, že mal po grmovju, al preprosto tam, kjer vidiš enega sotekmovalca pred seboj. Se mi je zdelo, da se Zaglav vleče v neskončnost. Že sem zagledal Košaro, pa je spet zginla. In tko se mi je včasih zazdelo, da se že komu spredaj približujem, a je bilo to kot po pravilu zato, ker je bila tam spredaj "plezarija" in se je vsem skupaj ustavilo. Če sem dvanajsti kilometer pretekel v času 4.29, sem pa dvaindvajsetega v 27.27(dobra dva kilometra na uro), pa nisem vmes čisto nič počival...Pulz sem imel neverjetno konstanten, pomanjkanje fizične aktivnosti je nadomestilo razburjenje ob prečenju sten.
Po zalivčkih Žinčene in Lanđina sem potem oprezal za vodo, odgovoril Erotu, razočaran nad mojo počasno hojo tudi že hotel z vrha Straže nadaljevat kar proti Tkonu. Še en kratek, nepotreben izlet do morja in predzadnja KT je bila za nami. Tu smo že hodili po dva, trije skupaj-mrak je bil že zelo blizu. Ko smo se povzpeli na makedam, smo se celo spustili v lahnem teku(garmin je neizprosen in kaže 7.5-8min/km-a je to sploh tek?)
Od zadnje KT v Zaklopici, po sicer ne zahtevnih, a zelo neprijetno nagnjenih skalah proti cilju. Olajšanje na mivki, skok čez ograjo kampa in čist nepotreben dvokilometrski tekaški zaključek na asfaltu do cilja že skor v temi.
Dehidracija je bila popolna, sem se tresel še ene petnajst minut, spil enormne količine vode, piva, vina, radenske. Pojedel skor tolk čičvarde, črne rižote, giric.
Ful dobra zabava po teku. Če sem med tekom ves čas pogrešal Matevža, smo ga prav vsi pogrešali na proglasitvi. Se je on včasih ukvarjal s prav posebnim športom..
No, na koncu smo uredili tudi medalje za zmagovalke, mi je pa zdaj žal, da nismo "sitnarili" še za prve tri v teku. Bi lahko še ta druga častila..
Zvečer smo kmalu zaspali, al zakaj se jaz ne spomnim skor nič?! Anyway.. Naslednji dan pa salpe pri Jakovu, pa mal lignjev. Mljask. In polni dogovorov o tekih na Bakljadi, pašmanskem triatlonu, Škrapingu 2007.
Ful je bilo hudo(me še zdaj bolijo roke, rame, stopala, potolčena kolena, odrgnjena stegna,..), a bi si do smrti očital, če me ta vikend ne bi bilo tam. In ste skoraj lahko prepričani kje bom prihodnje leto takle čas!
Da ne govorim še o prijetni družbi.. dobri ste, da ste zdržali do tule!
Že začelo se ni tko na izi. Iz Ljubljane smo se odpeljali ob nameravani tretji uri, a sem zavil proti Šiški-pa so šle tri minute..Tam nekje od Soteske naprej je vse bolj snežilo, vozniki na cesti pa vse bolj počasni. V Črmošnjicah je bilo na cesti že ene 5-10 cm snega. No, mi smo bili dovolj težki, da smo se brez problemov zapeljali do vrha Gorjancev in potem spustili proti Črnomlju. Tu smo srečali Meduzo ob zadnjih požirkih kave in odbrzeli proti meji.
Od Bosiljevega do Male Kapele pa potem, joj groza 50-70 na uro in trajekt se nam je vse bolj odmikal. K sreči se je kasneje sneg spremenil v dež, a je bil predor pod Velebitom zaprt. Obvoz čez Gračac in dirka po ravnicah mimo Karina do Benkovca. Tu smo nabasali na policaja, ki nas je sicer varno, a dve minuti prepozno "pripeljal" v Biograd. Le še pomahali smo mu lahko in pičili v Zadar.
V Tkonu smo hitro našli organizatorje, podpisali kr eno izjavo in se odpravili v Mrljane iskat prenočišče. Hitro našli, ujeli še prve od treh ribjih obrokov(pečeni brancini) in še pred polnočjo zaspali.
Zjutraj žal dež, mal nejasnosti kje in kako peljat avto v cilj, a se je kr steklo. Na štartu različno opremljeni tekmovalci-od planincev s ta velikimi omarami na hrbtu, do speeed tekačev. Od najavljenih 180 tekmovalcev se nas je pojavila dobra stotinja, od tega 88 na trekingu. Začeli smo zlo počasi, še na trinajstem kilometru sem bil med prvimi petimi..Že v prvem zalivu:buf, stena se je kr pokonc postavila. Še dobro, da sem hodil za enim možakarjem(sem zvedel, da je bil to na koncu tretjeuvrščeni Franjo Kresojevič), ker jaz bi mislil, da se tam pa res ne da iti mimo..Do Anteja se je obala mal "umirila", jaz sem bil pa razočaran, ker na Rasovici ni bilo KTja. Jasno sem se v Solinah povzpel ene par deset metrov in po poti "obšel" obalo. Tko sem prehitel ene tri, štiri sotekmovalce, a hkrati ostal brez vode do cilja..v mehu sem imel namreč le dva litra vode, kar pa je za mojo težo odločno premalo.
Po nagnjenih skalah Solin so se začele stene Zaglava. Na oni ta prvi, tri do petmetrski sem se hitro povzpel, a potem ene deset minut potreboval, da sva z enim sotekmovalcem spet prišla do morja. Saj se je mučil in on poizkušal prvi, a dokler se nisem jaz tank zagnal navzdol ni šlo. Pol k sem pa pogledal nazaj, je pa zgledalo, k da je tam potka...In tko potem ene dva kilometra škrap, včasih lepih položnih skladovnic, pa spet nazobčanih. In ves čas begaš, al bi šel čist ob morju, k so še mal mokre, a načeloma lažje prehodne, al tik na meji, že mal po grmovju, al preprosto tam, kjer vidiš enega sotekmovalca pred seboj. Se mi je zdelo, da se Zaglav vleče v neskončnost. Že sem zagledal Košaro, pa je spet zginla. In tko se mi je včasih zazdelo, da se že komu spredaj približujem, a je bilo to kot po pravilu zato, ker je bila tam spredaj "plezarija" in se je vsem skupaj ustavilo. Če sem dvanajsti kilometer pretekel v času 4.29, sem pa dvaindvajsetega v 27.27(dobra dva kilometra na uro), pa nisem vmes čisto nič počival...Pulz sem imel neverjetno konstanten, pomanjkanje fizične aktivnosti je nadomestilo razburjenje ob prečenju sten.
Po zalivčkih Žinčene in Lanđina sem potem oprezal za vodo, odgovoril Erotu, razočaran nad mojo počasno hojo tudi že hotel z vrha Straže nadaljevat kar proti Tkonu. Še en kratek, nepotreben izlet do morja in predzadnja KT je bila za nami. Tu smo že hodili po dva, trije skupaj-mrak je bil že zelo blizu. Ko smo se povzpeli na makedam, smo se celo spustili v lahnem teku(garmin je neizprosen in kaže 7.5-8min/km-a je to sploh tek?)
Od zadnje KT v Zaklopici, po sicer ne zahtevnih, a zelo neprijetno nagnjenih skalah proti cilju. Olajšanje na mivki, skok čez ograjo kampa in čist nepotreben dvokilometrski tekaški zaključek na asfaltu do cilja že skor v temi.
Dehidracija je bila popolna, sem se tresel še ene petnajst minut, spil enormne količine vode, piva, vina, radenske. Pojedel skor tolk čičvarde, črne rižote, giric.
Ful dobra zabava po teku. Če sem med tekom ves čas pogrešal Matevža, smo ga prav vsi pogrešali na proglasitvi. Se je on včasih ukvarjal s prav posebnim športom..
No, na koncu smo uredili tudi medalje za zmagovalke, mi je pa zdaj žal, da nismo "sitnarili" še za prve tri v teku. Bi lahko še ta druga častila..
Zvečer smo kmalu zaspali, al zakaj se jaz ne spomnim skor nič?! Anyway.. Naslednji dan pa salpe pri Jakovu, pa mal lignjev. Mljask. In polni dogovorov o tekih na Bakljadi, pašmanskem triatlonu, Škrapingu 2007.
Ful je bilo hudo(me še zdaj bolijo roke, rame, stopala, potolčena kolena, odrgnjena stegna,..), a bi si do smrti očital, če me ta vikend ne bi bilo tam. In ste skoraj lahko prepričani kje bom prihodnje leto takle čas!
Da ne govorim še o prijetni družbi.. dobri ste, da ste zdržali do tule!
lp Aleš
- 27 Feb 2006, 20:16
#61145
Hmm, alešu se že lahko samo tako zahvališ, ampak vsem ostalim si pa D.O.L.Ž.N.A. natančnejšega opisa! Vsaj takega, kot je Alešev( vsa čast!)!!
Bravo vsem, tole je čista norija! Fuuuul dobr. A skočil ste kaj v morje potem?
hardička Simona napisal/-a:Aleš
Zahvaljujem se ti za vožnjo, ostalim (Alenka, Ero, Tini) pa za odlično družbo ter koristne napotke.
Sem zelo zadovoljna z rezultatom, sploh če pomislim na tri tedne trajajoče težave z virusom. (počitek press...)
Simona
Hmm, alešu se že lahko samo tako zahvališ, ampak vsem ostalim si pa D.O.L.Ž.N.A. natančnejšega opisa! Vsaj takega, kot je Alešev(
vsa čast!)!!
Bravo vsem, tole je čista norija! Fuuuul dobr. A skočil ste kaj v morje potem?
O-o!
- 27 Feb 2006, 20:26
#61146
Za prvi skarping kar ok. Res, da sem na 23km (na Velikem Zaglavu) zaradi krcev odstopil (in se zdalec nisem bil edini) in so me nalozili v gliser, a nima veze. 10km coasteringa je naredilo svoje.
Pa mogoce sem vse skupaj vzel prevec na easy, v stilu "lako cemo" ipd.
Prakticno si nisem privoscil nobenega pocitka v dneh pred dirko (se v petek opoldne sem se podil po teniskem igriscu), nisem si pripravil nog etc., etc..
Drugo leto pa spet. Ekipa, hvala za super druzbo.
lptini
Staša napisal/-a:Tini, kako je pa tebi kaj šlo?
Za prvi skarping kar ok. Res, da sem na 23km (na Velikem Zaglavu) zaradi krcev odstopil (in se zdalec nisem bil edini) in so me nalozili v gliser, a nima veze. 10km coasteringa je naredilo svoje.
Pa mogoce sem vse skupaj vzel prevec na easy, v stilu "lako cemo" ipd.
Prakticno si nisem privoscil nobenega pocitka v dneh pred dirko (se v petek opoldne sem se podil po teniskem igriscu), nisem si pripravil nog etc., etc..
Drugo leto pa spet. Ekipa, hvala za super druzbo.
lptini
Run to the hills
- 27 Feb 2006, 20:59
#61147
Hojla, da še jaz dodam komentar.
Tudi mi (Leon, Lučka o.p. Durasport) smo se odpravili na otok v petek popoldan in imeli mal več sreče in ujeli zadnji trajekt v res zadnjih minutah. Ni bilo cajta po poti niti za odtočit. Organizator nas je nastanil v apartma in sledila je porcija testenin in pršuta. Imeli naj bi tudi zajtrk v gostilni, ampak nas je kelnerca zjutraj le debelo gledala. Pa je bila v bližini štacuna in smo nabavili nekaj in pojedli kar v bližnjem pubu ob jutranji kavi. Pol pa na start, kjer smo srečali še ostale sotrpine. Malo je bilo zamude, nekatere je že kar malce zazeblo in evo startali smo. Dokler je šla pot po celini je bilo kar preveč lahko in vedel sem, da ne bo dolgo trajalo. Držal sem svoj ritem in sledil vodilni trojici, ki sem jih imel še v vidnem polju. Začel se je kostering. Škraplje so postajale vedno napornejše. Pa moje počutje vedno slabše, saj telo ni več sprejelo napitka, ki sem ga nosil s sabo, vode pa od nikoder. Kriza. Ujemeta me zasledovalca in končno tudi poberemo kt5 in zavijemo v klanec, kjer mi pobegneta. Mal pod vrhom ju vidim kako lezeta prav na vrh in pomislim zakaj, saj tam ni kt točke. In smo spet skupaj na kt6, pa še na kt7 se vlečem za njima. Potem je starejši (Kresojevič) potegnil naprej. Ko je pot zavila iz makadama v neprehodno grmovje, pa se za nama pojavita kolega iz Lj in Rajkovič, ki sta bila vseskozi na drugi in tretji poziciji. Halo, kje sta lutala? Pravita, da nista čekirala kt7. Vendar ni več volje, da bi šla nazaj. In se družno prebijamo navzdol do zaliva, spet na škraplje do zadnje kt. Proti koncu še iztisnem zadnje atome volje, na asfaltu še prehitim enega hodečega tekmovalca in v cilju me zabeležijo na peto mesto, 6 ur in 20 min. Na koncu naj bi bil četrti, saj Rajkovič pred menoj ni imel vseh kt. Bil sem ful sesut, slabost, dehidracija, razbolele noge, ramena, vsaka mišica, še nikoli tako. Malo za mano je prispel še Leon (nekje okoli 6 ur in 45 min). Na zabavi še hrana ni hotela dol v želodec.
Da povzamem, to je res bila hard core varianta in dobra lekcija za prihodnje pustolovščine...
Čestitke tudi ostalim udeležencem, med drugim tudi za pogum, da so se sploh podali na tak izziv.
Tudi mi (Leon, Lučka o.p. Durasport) smo se odpravili na otok v petek popoldan in imeli mal več sreče in ujeli zadnji trajekt v res zadnjih minutah. Ni bilo cajta po poti niti za odtočit. Organizator nas je nastanil v apartma in sledila je porcija testenin in pršuta. Imeli naj bi tudi zajtrk v gostilni, ampak nas je kelnerca zjutraj le debelo gledala. Pa je bila v bližini štacuna in smo nabavili nekaj in pojedli kar v bližnjem pubu ob jutranji kavi. Pol pa na start, kjer smo srečali še ostale sotrpine. Malo je bilo zamude, nekatere je že kar malce zazeblo in evo startali smo. Dokler je šla pot po celini je bilo kar preveč lahko in vedel sem, da ne bo dolgo trajalo. Držal sem svoj ritem in sledil vodilni trojici, ki sem jih imel še v vidnem polju. Začel se je kostering. Škraplje so postajale vedno napornejše. Pa moje počutje vedno slabše, saj telo ni več sprejelo napitka, ki sem ga nosil s sabo, vode pa od nikoder. Kriza. Ujemeta me zasledovalca in končno tudi poberemo kt5 in zavijemo v klanec, kjer mi pobegneta. Mal pod vrhom ju vidim kako lezeta prav na vrh in pomislim zakaj, saj tam ni kt točke. In smo spet skupaj na kt6, pa še na kt7 se vlečem za njima. Potem je starejši (Kresojevič) potegnil naprej. Ko je pot zavila iz makadama v neprehodno grmovje, pa se za nama pojavita kolega iz Lj in Rajkovič, ki sta bila vseskozi na drugi in tretji poziciji. Halo, kje sta lutala? Pravita, da nista čekirala kt7. Vendar ni več volje, da bi šla nazaj. In se družno prebijamo navzdol do zaliva, spet na škraplje do zadnje kt. Proti koncu še iztisnem zadnje atome volje, na asfaltu še prehitim enega hodečega tekmovalca in v cilju me zabeležijo na peto mesto, 6 ur in 20 min. Na koncu naj bi bil četrti, saj Rajkovič pred menoj ni imel vseh kt. Bil sem ful sesut, slabost, dehidracija, razbolele noge, ramena, vsaka mišica, še nikoli tako. Malo za mano je prispel še Leon (nekje okoli 6 ur in 45 min). Na zabavi še hrana ni hotela dol v želodec.
Da povzamem, to je res bila hard core varianta in dobra lekcija za prihodnje pustolovščine...
Čestitke tudi ostalim udeležencem, med drugim tudi za pogum, da so se sploh podali na tak izziv.
Nazadnje spremenil vasjaj, dne 28 Feb 2006, 13:40, skupaj popravljeno 1 krat.
- 27 Feb 2006, 22:01
#61150
Ja kaj naj rečem drugega kot pa iskrene čestitke.Ma vsi ki ste končali ste totalni hardiči 
.
Ma naslednje leto pa kot izgleda se bom pa tudi jaz podal na to varianot seveda če bo zdravje dobro služilo.To se pa mora doživeti resnično.
Prebiram da je bilo resnično noro dobro in še vse kar spada poleg.
Ja res mi je želja to hard varianto probati kako bo ispadlo
.
No ja do naslednjega leta je dovolj za pripraviti.
Do ponovnega snidenja se imejte skrajno lepo in uživajte zaslužen počitek!
ČAO!
.
Ma naslednje leto pa kot izgleda se bom pa tudi jaz podal na to varianot seveda če bo zdravje dobro služilo.To se pa mora doživeti resnično.
Prebiram da je bilo resnično noro dobro in še vse kar spada poleg.
Ja res mi je želja to hard varianto probati kako bo ispadlo
.
No ja do naslednjega leta je dovolj za pripraviti.
Do ponovnega snidenja se imejte skrajno lepo in uživajte zaslužen počitek!
ČAO!
- 28 Feb 2006, 15:38
#61181
Pozdravljena Simona in Marjan!
Čestitam "obema" za 3. mesto na Pašmanu. Tudi sam sem bil na tem da se ga udeležim, toda ni mi uspelo. Vidim da je bilo zelo zahtevno in zanimljivo. Simona, ti si že zdaj v dobri formi in očitno je da (nam) na Kališču ne bo lahko...
Lep pozdrav obema iz MB. Zvone
Čestitam "obema" za 3. mesto na Pašmanu. Tudi sam sem bil na tem da se ga udeležim, toda ni mi uspelo. Vidim da je bilo zelo zahtevno in zanimljivo. Simona, ti si že zdaj v dobri formi in očitno je da (nam) na Kališču ne bo lahko...
Lep pozdrav obema iz MB. Zvone
VESELI BOMO VAŠIH KOMENTARJEV in PREDLOGOV GLEDE NOVEGA PORTALA